Na vsebino

Barometer resničnosti (13)

Foto: STA
Foto: STA

Luba Prešernica!

Na proslavi z naslovom »Svet se nagnil je naprej« so bile na predvečer kulturnega praznika v Cankarjevem domu, tako kot vsakokrat, podeljene Prešernove nagrade za najvišje dosežke v slovenski umetnosti. Prešernovo nagrado za življenjsko delo sta dobila multidisciplinarna umetnica Ema Kugler in akademski slikar Herman Gvardjančič. Nagrade Prešernovega sklada, ki se podeljujejo za največje umetniške dosežke v slovenskem prostoru v zadnjih treh letih, pa so prejeli akademski slikar Nikolaj Beer, pisatelj in novinar Dušan Jelinčič, skladatelj Drago Ivanuša, pianist Aleksander Gadžijev, filmski režiser in scenarist Matevž Luzar ter arhitekturni atelje Medprostor.

Po koncu proslave je v spremstvu režiserja Jaše Jenulla in pesnika Borisa A. Novaka stopila na oder pesnica in pisateljica Svetlana Makarovič, prebrala svojo pesem Zla runa s pomenljivimi sklepnimi besedami »obžalovanje dejanja ne izbriše« ter prejela velik aplavz s stoječimi ovacijami. Občinstvo je nagradilo umetničino pokončno držo, saj je le-ta leta 2000 zavrnila izročitev Prešernove nagrade za življenjsko delo. Te svoje zavrnitve dodeljene nagrade takrat v javnosti ni želela komentirati, se pa je že takrat razvedelo, zakaj. Takratni Upravni odbor Prešernovega sklada, ki vsakokrat dodeljuje priznanja umetnikom, je na predlog enega izmed članov odbora, mimo strokovne komisije za likovno umetnost, ki tega sploh ni predlagala, nagrado za življenjsko delo dodelil slovenskemu umetniku in patru, ki je deloval v Vatikanu; njegova dela – mozaiki, so bila takrat popolnoma nepoznani v Sloveniji. Ta odločitev takratnega upravnega odbora je izzvala številne polemike, ki so dokazovale, da odbor deluje mimo stroke in ne zmore preseči ideoloških nasprotij ter je brez občutka za sonagrajenko Makarovičevo. Namreč, Makarovičeva je bila vedno znana kot oster kritik družbe, predvsem pa njenih institucij; sploh pa velik kritik cerkvenih institucij. Tako s svojim pisanjem kot govorjenjem nam ostro nastavlja neizprosno ogledalo. Kako si je takratni upravni odbor predstavljal, da bo umetnica stala na odru skupaj s klerikom vatikanske institucije, ki mu je bila nagrada dodeljena po vezah in poznanstvih?

Da je bil takratni Upravni odbor Prešernovega sklada zelo ideološko nastrojen proti Makarovičevi, kaže dejstvo, da je predsednik odbora pozneje poskušal doseči, da se jo kaznuje tako, da se jo tudi formalno izbriše iz spiska nagrajencev, kar k sreči kulturno ministrstvo ni dovolilo. No, pa tudi če bi to dovolilo; umetničinega dela ni moč izbrisati in je večno. Vsi ti ideološki zaslepljenci, nezmožni prepoznati resnično umetnost, pa bodo šli prej ali slej v pozabo. Venomer znova se ponavlja umetnikova in tudi Prešernova usoda: povprečneži ne razumejo umetnika, kajti umetnik za njih razmišlja preveč napredno in nekonvencionalno, neobičajno, zato letijo polena pod umetnikove noge. Ampak zgodovina mediokritete pozabi, umetnika pač ne.

Takšen strokoven zdrs zaradi ideologije si je Upravni odbor Prešernovega sklada privoščil tudi leta 2014, ko je dodelil nagrado novinarskemu dokumentarcu, ki ga komisija ni uvrstila v svoj izbor izjemnega umetniškega dosežka nacionalnih razsežnosti. Zato je tudi komisija za scensko umetnost odstopila.

Ko pa je v zadnjem času izbruhnila afera, ki kaže, da je Makarovičin sonagrajenec domnevni spolni predator vseh spolov v vseh okoljih, kjer se nahaja, pa je Makarovičeva izrazila željo, da se ji Prešernova nagrada izroči. Verjetno zato, ker je dobila ponovno in dokončno potrditev, da je ravnala prav, ko ni sprejela nagrade. Vendar pa je naletela na podobno ideološko zaslepljen upravni odbor, ki pač ni naklonjen vsem umetnikom. Očitno zdajšnji odbor ne smatra, da je odbor leta 2000 Makarovičevi storil krivico ali pa, da zdajšnji odbor nima nič s tem. To pa ni res, saj je zdajšnji odbor naslednik vseh prejšnjih in je dolžan popravljati krivice prejšnjih. Tako kot se še danes včasih nemška vlada opraviči za strahote druge svetovne vojne, četudi zdajšnja vlada ni takratna vlada. Ali pa na primer, ko se po desetletju in več črnogorska vlada opraviči za bombardiranje Dubrovnika.

Zdajšnji Upravni odbor Prešernovega sklada pa se je izgovarjal z izgovori, da ni pravne podlage za izročitev nagrade Makarovičevi, pa da ni v scenariju, da bi sploh lahko stala na odru ter da se ne more naključna oseba vmešavati v državno proslavo. Predsednik Upravnega odbora pred kulturnim dnem sploh ni govoril o Prešernovih nagrajencih, pač pa samo še o tem, kako upravičiti ignoriranje Makarovičeve. S tem se je seveda pozornost prenesla na problematiko Makarovičeve, namesto da bi bila pozornost na letošnjih nagrajenih umetnikih, ki si to upravičeno zaslužijo. Odbor zaradi ideoloških plašnic ni zmogel sodelovanja, pa ne z naključno osebo, pač pa z eno največjih še živečih umetnic literature, Prešernovo nagrajenko in ne nazadnje z ostarelo žensko. To pa je zelo slab zgled.

Nenazadnje so nekateri osamosvojitelji uradno dobili vrnjena odlikovanja, ki so jih zavrnili brez resnično upravičenih razlogov. Umetniki očitno niso takšne sreče, kot politiki.

Umetnostni kritiki so kot evnuhi v haremu – ne vedo, tako kot umetniki, za kaj točno gre in si domišljajo, da so v prvem planu. Ne, umetnik je, dokler je še živ, skupaj s svojo umetnostjo, najpomembnejši. Potem pa živi dalje njegova umetnost. Evnuhi pa nimajo potomcev…

Samo prava umetnost ostaja in je večna; tudi umetnost omenjenega patra nas bo preživela; lahko smo ponosni, da imamo tudi v Beli krajini v črnomaljski cerkvi njegov mozaik. No, tudi Mozart je bil domnevno spolni plenilec, pa zato njegova umetnost ni nič manjša.

Prepričan sem, da bi se vsi letošnji Prešernovi nagrajenci bolje počutili, če bi upravni odbor Makarovičevi izročil nagrado in bi umetnica stala med njimi, umetniki. Nobeden ji to ne bi zameril. Ampak umetnike ni nobeden nič vprašal in tudi na proslavi so imeli bolj malo besede.

So pa zato veliko bolj vnebovpijoče besede člana odbora iz leta 2000, ki je ob nastopu Makarovičeve razburjeno vzkliknil, da naj coprnica utihne. Takšne besede ne sodijo v hram kulture, niti ne v naš čas. To je tudi v popolnem nasprotju z naslovom prireditve Svet se je nagnil naprej. Tej osebi se je svet nagnil krepko nazaj, v srednji vek, kjer so ženske, sploh starejše, zaničevali, zapirali in mučili ter pobijali.

To, da Makarovičeva nosi veliko rdečo zvezdo na prsih, ni sporno za neideološko razmišljanje, kajti rdeča zvezda je simbol, tako kot simbol križa, enakopravnosti in pravičnosti, kar je podrobno razlagal ustanovitelj simbola križa, za katerega pravijo, da je prvi komunist v zgodovini. Žal sta bila oba simbola velikokrat zlorabljena s strani ideološko zaslepljenih psihopatov.

Današnji Odbor Prešernovega sklada pa je pokazal, da je zelo podoben odboru iz leta 2000, torej ideološko nastrojen, saj je ob nastopu Makarovičeve protestno zapustil dvorano. Ampak publika ni vstala in ploskala njim, pač pa umetnici, njeni pokončni drži, njeni umetnosti, vsem umetnikom, vsej umetnosti.


Lubi državljani, ne zgledujte so po teh, ki nespoštljivo ravnajo s starostniki. Kajti, če nam bo sreča mila, bomo tudi mi nekoč ostareli in vredni spoštovanja.

Primež Resbar

Primež Resbar

Primež Resbar je ljubitelj vsega lepega in dobrega. Ob vseh tegobah, ki tarejo ljudi na svetu, se ne predaja malodušju, depresiji in negativnim čustvom, pač pa čuti dolžnost, da ljudi vzpodbuja k razmišljanju in pozitivnem pogledu na svet, kot naš slavni prednik in pisec prve slovenske knjige pred skoraj pol tisočletja; seveda brez pretenzij, da bi se z njim drznil primerjati. Primož Trubar je Primežu Resbarju vzor, saj je Primož Trubar učil in spodbujal sočutje do bližnjega, prijateljstvo in solidarnost, ter se je zavedal, da bo predvsem s temi vrednotami slovenski narod »stal inu obstal«.

Primež Resbar v rubriki Resničnosti barometer rad rezbari po možganih, da bi bili le-ti bolj zaviti in nagubani. Prav tako Primež Resbar v svoj primež rad vpne razne modrosti in neumnosti, ki jih potem z užitkom obdeluje ter polira, da bi se pokazale v vsej svoji sijajnosti.

Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj