Lube volivke, lubi volivci!

Čestitam vam za množično udeležbo na volitvah in rezultate, ki dajejo upanje, da bi se lahko država uspešno izkopala iz blata, v katerem smo se znašli v zadnjih dveh letih zaradi popolnoma nesposobne vlade, ki nas je sprla med seboj ter osmešila tako pred Evropo kot tudi celim svetom. Nesposobni odhajajoči premier z neverjetno veliko negativnimi osebnostnimi lastnostmi je s svojimi izjavami deloval kot slon v trgovini s porcelanom in vzbujal zgražanje tako na evropskem kot na svetovnem diplomatskem parketu. Presegel ga je samo njegov vzornik, kateremu je celo čestital za uspeh na volitvah, ki jih, kot so pokazali uradni rezultati, sploh ni dobil. Ta premierjev vzornik, bivši ameriški predsednik, je zaradi popolnoma nestrokovnih izjav, zavajanj in laži ter otročjih izjav nedvomno najbolj osramočeni in najslabši ameriški predsednik v celotni zgodovini te države. K sreči je takšno sramotno slabo delo nagrajeno s preprečitvijo podelitve naslednjega mandata, saj se volivci nadpovprečno angažirajo, samo da bi preprečili nadaljnjo sramoto. To je tudi glavni razlog, da naš odhajajoči premier že tretjič ni dobil naslednjega mandata!!!

Tudi doma je odhajajoči premier skupaj s predstavniki svoje stranke, večinoma prek tvitov, žalil vsevprek cele skupine državljanov ali pa kar vse državljane skupaj. Kar je skupaj z neupoštevanjem stroke, tako zdravstvene kot pravne in ostalih, vodilo v določenih trenutkih v najslabše rezultate na svetu v boju proti kovid epidemiji.

Kadrovski cunamiji vladajoče stranke, ki se, ko na volitvah potegne krajši konec, eksponentno stopnjujejo, bi bili komični, če ne bi bili izredno škodljivi za državo. So pa komični pozivi nekaterih, da naj nova vlada teh ljudi ne zamenja, saj da bi to bila ista napaka. Pravično bi bilo, da se ljudi kadruje na podlagi njihovih sposobnosti in dosežkov in ne na podlagi strankarske naklonjenosti ali pripadnosti. Zato je nujno konstantno preverjanje sposobnosti in rezultatov ter ukrepanje na tej podlagi. Dejstvo je, da so dobri strokovnjaki samozavestni in predani stroki ter za svoj uspeh ne potrebujejo zaslombe politike, še najmanj pa avtokratske in totalitarne politike, ki za nameček praviloma stroke sploh ne upošteva. Vladajoči stranki v odhajanju nesporno sodita med avtokratske stranke in to je tudi razlog, da v njihovih vrstah dobrih strokovnjakov ni, saj se dobri strokovnjaki nočejo kompromitirati!

Vsak pameten kmet ve, da se konja, ki dobro vleče, ne menja, četudi ni prave barve. Odhajajoči premier tega očitno ne ve; je pa dokazal, da ni osel, saj osel gre vendarle le enkrat na led!

Led številka 1: premier je zamenjal Jankovića na čelu multinacionalke Mercator, ki ga je Janković, vrhunski menedžer, ustvaril in privedel do največjega trgovca na Balkanu. V tem času je Mercatorju šlo najbolje v vsej njegovi zgodovini, torej razlog za zamenjavo prvega moža ni moglo biti slabo poslovanje. Od takrat naprej je šlo Mercatorju samo na slabše, pristal je v rokah Hrvatov, oziroma manjšega(!) Agrokorja. Hrvati so Mercator ravno tako zapravili s svojo nesposobnostjo in zdaj je v lasti špekulativnih madžarskih in ruskih skladov. Izredno škodljiva poteza za Slovenijo, z mnogimi izgubljenimi milijardami, saj je bilo takrat z Mercatorjem povezanih okrog 130.000 delovnih mest v Sloveniji, kar je predstavljalo okrog 17 odstotkov vseh delovnih mest v državi! Odstavljeni Janković pa je nato na volitvah premagal premierja.

Led številka 2: premier je zamenjal dr. Goloba na čelu multinacionalke Gen-I, ki jo je Golob, vrhunski menedžer, ustvaril in privedel do drugega največjega trgovca z elektriko v Evropi. Družba v Evropi preproda okrog šestkrat več elektrike, kot jo porabi vsa Slovenija! V tem času je Gen-I-ju šlo najbolje v vsej njegovi zgodovini, torej razlog za zamenjavo prvega moža ni moglo biti slabo poslovanje, kot bi tudi težko bil razlog za zamenjavo dejstvo, da Gen-I zagotavlja državljanom najcenejšo elektriko! Golob je jeseni edini, za razliko od ostalih dobaviteljev, zatrdil, da elektrike ne bodo podražili. Je pa Golob bil na ponovno politično nespametnost premierja pripravljen in je s svojim uspešnim timom pripravil vse, da uspešni multinacionalki v pretežno državni lasti ne gre po njegovi zamenjavi nič slabše in še vedno zagotavlja najcenejšo elektriko državljanom. Odstavljeni Golob pa je nato na volitvah premagal premierja.

V svojem prejšnjem blogu sem pravilno predvideval, da volivci ne bomo nagradili politike delitve državljanov na vaše in naše, neprimernega govorjenja o posameznih državljanih ali skupinah državljanov in neprimernega dialoga ter sovražnega govora - torej nespoštljivega komuniciranja; nadalje prilaščanja vseh vej oblasti z mediji vred, strankarskega enoumja, zahtev po svetovnonazorskem uravnoteženju, netransparentnem financiranju strankarskih medijev, utišanju kritičnih novinarjev in političnemu kadrovanju ter korupciji. Zato pričakujem od prihajajoče vlade, da bo zgoraj naštete izjemne nevarnosti za demokracijo zmanjšala na minimum, sicer ravno tako ne bo dobila naslednjega mandata.

Zelo pozitivna je izjava Goloba, ki je pred volitvami dejal, da se v delo novinarjev ne misli vtikati in da naj novinarji svobodno opravljajo svoje delo; ta izjava kaže, da razume vlogo novinarjev v družbi za razliko od odhajajočega premierja. Seveda pa besede in obljube niso dovolj; od nove vlade pričakujem takšno zakonodajo, ki bo preprečevala katerikoli stranki, da bi se polastila javnega novinarskega servisa RTV, kot se je to zgodilo v predvolilnem času. Nemčija ima takšno zakonodajo, mi žal ne, kajti v prvem mandatu odhajajočega premierja je novo medijsko zakonodajo napisal vidni član njegove stranke, ki je dolgo časa lagal, da ima skupino strokovnjakov za medije, ki delajo osnutek novega medijskega zakona. Nato pa je priznal, da ga je napisal sam; to, da ni strokovnjak za medije, ga seveda ne moti! Ravno tako bi moral novi medijski zakon zagotoviti pogoje za transparentno financiranje strankarskih medijev; napišejo pa naj ga strokovnjaki.

Od nove vlade tudi pričakujem, da bo končno že enkrat ukinila dodatno zdravstveno zavarovanje, kar do sedaj ni uspelo še nobeni vladi. Prav gotovo zaradi tega, ker zavarovalnice na ta račun spravijo v svoj žep zaslužek okrog 50 milijonov evrov letno; ko so ti denarci v nevarnosti, da jih izgubijo, lobirajo pri poslancih, da ne podprejo glasovanja o odpravi dodatnega zdravstvenega zavarovanja, ki je izrazito krivično do tistih z manjšimi prihodki. Enak znesek za vse, slabih 40 evrov na mesec, je za tiste z visokimi prihodki zanemarljiv, za tiste z nizkimi prihodki pa je zelo visok; gre torej za siromašenje siromašnih in bogatenje bogatih!

Ravno po zadnjem glasovanju o dodatnem zdravstvenem zavarovanju je država padla za dobri dve leti v močvirje strankarskega enoumja, iz katerega smo pred tridesetimi leti pobegnili. Pred glasovanjem je stranka Levica upravičeno napovedala izstop iz koalicije, če dodatno zdravstveno zavarovanje ne bo odpravljeno. Levica je tudi sicer znana po zavzemanju za tiste z najnižjimi plačami, za socialno pravičnost in podobno.

Ko zavarovanje ni bilo odpravljeno, je koalicija razpadla in takratni premier Šarec je odstopil, da bi ponovno sestavil koalicijo, na novo premešal karte. Ne, ni vrgel puške v koruzo, kot mu to očitajo neuki analitiki; enostavno ni mogel, kot tudi nobeden drug, predvideti, da bo nekdo toliko nespameten, da bo opeharil svoje volivce in posledično sam sebe vrgel iz politike – skratka, da bo nekdo naredil politični samomor. Vsi vemo, kako je nastala Stranka Mira Cerarja, pozneje preimenovana v Stranka Modernega Centra. Nastala je zato, da bi preprečila ponovni mandat odhajajočemu premierju. Očitno smo volivci imeli dovolj obupnega vodenja države, ki se je k sreči predčasno nehalo in je nastopila premierka Bratuškova, ki jo je nasledil Cerar. Čez leta je Cerarja na čelu stranke zamenjal Počivalšek, ki pa je Šarca pustil z dolgim nosom, saj je potegnil z odhajajočim premierjem! Počivalšek je naivno dejal, da rešuje Slovenijo, v resnici pa jo je za dve leti potisnil v blato avtokratskega totalitarizma. Takšno prevaro volilne baze si lahko privošči samo popolni politični nepoznavalec ali pa nekdo, ki verjame, da je narod res neumen, kot to govori razvpiti »Plemeniti« politik, katerega stranka je tudi ostala izven parlamenta. Takšno izdajo volivcev so volivci nagradili z minimalnimi glasovi v številki pol odstotka, ki so odstranili Počivalška in njegovo stranko iz politične arene.

Da narod oziroma volivci nikakor niso neumni, dokazuje tudi popoln poraz upokojenske stranke Desus. Stranka upokojencev je stanovska stranka in kot taka evropska posebnost, unikum, saj v Evropi stanovskih strank ni. Takšne stranke niso smiselne; potemtakem bi lahko imeli zdravniško stranko, pa šofersko, trgovsko, novinarsko, učiteljsko… Problem je predvsem v tem, da so v vseh poklicih ljudje, ki so bolj napredni in tisti, ki so bolj konservativni. In ko so v parlamentu nastali problemi, so se poslanci Desusa razdelili na tiste, ki so potegnili z odhajajočim premierjem… in tega volivci niso pozabili ter oprostili. Zato je Desus odšla v zasluženi pokoj in upam, da je ne bo več v parlamentu. Seveda si upokojenci zaslužijo dostojne pokojnine in za to naj se borijo pri obstoječih nestanovskih strankah, predvsem pri tistih, ki so sposobne zagotoviti stabilno in svobodno gospodarstvo, ki edino lahko zagotovi dostojne pokojnine. Seveda pa stabilnega in svobodnega gospodarstva ni brez svobodne družbe. In tega populistične, avtokratske, totalitarne stranke ne znajo in ne zmorejo zagotoviti!

Ruski primer je velik opomin populističnim, avtokratskim, totalitarnim strankam, saj tak sistem družbeno in gospodarsko ni uspešen ter vodi v vojno.

Seveda pa se delo volivca z volitvami ne konča! Kot pravi Voltaire, je vrt potrebno stalno obdelovati, da se ne izrodi. Zato je potrebno politike stalno nadzirati in vrednotiti njihova dela, kajti demokracija ni dana od koderkoli že, pač pa se jo mora negovati, da ne propade, pač pa da obrodi sadove.

Pozornemu volivcu ni ušlo, da se je današnja politična scena prelevila iz nekdaj gentlemanske geste: »pustimo novi vladi 100 dni, da se izkaže«, v pobalinsko gesto metanja polen pod noge: »ne pustimo novi vladi, da bi se sploh sestavila«. Zelo nedoraslo in otročje se obnašajo poraženci na volitvah, ko poskušajo v zadnjih dneh svoje vladavine narediti čim več škode tako državi kot novi vladi; vse to pa predstavljajo kot državotvorno! Niso sposobni sprejeti poraza na volitvah in to kažejo tudi njihovi izrazi na obrazih v parlamentu. Volivci si bomo to zapomnili za naslednje volitve.

Zato, lubi državljani, obdelujmo, delajmo, in bodo sadovi!