Begunci so že tu. Seveda so. Že od leta '91. Že takrat so prvi prišli. Saj to mnogi bolje veste kot jaz...

Prišli so ljudje, ki so bežali pred vojno, ki je ravno takrat zajela območja republik Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Srbije. Slovenija, ki se je prva in hitro izvlekla iz teh grozot, je postala zavetišče mnogim, ki so morali zapustiti svoje domove. Mnogim je zavetišče postala tudi Bela krajina. Še danes mnogi prihajajo v naše kraje in si tu poiščejo službe. To je težko tudi za njih, saj Bela krajina ni ravno razkošna s prostimi delovnimi mesti. Je pa res, da sta standard in plača boljši kot v njihovih rodnih krajih. Takim ljudem, ki v druge kraje pridejo zaradi službe oziroma zaradi boljšega življenskega razreda, je družba dala plastično etiketo - ekonomski migranti. Kakorkoli jih imenujemo, oni so tu in trudijo se po svojih zmožnostih vključiti v družbo. Ni lahko. Ponavadi ne poznajo nikogar ko pridejo. Osebno poznam kar nekaj njih, kakorkoli jih že imenujemo.

Pred dobrima dvema tednoma se je zgodilo. V Primostek je pridrvela policija s sirenami in bliskajočimi modrimi lučmi. Našla je tri ljudi, ki so stali ob cesti in zaradi katerih je pridirjala. Prestrašeni so obstali, saj sploh niso vedeli kaj se dogaja. Policisti so zahtevali osebne dokumente. Da so tujci so vedeli že prej. In potem nešteto vprašanj: "Kdo ste, kaj ste, kam ste namenjeni, kaj počnete tukaj..."
Bila sta dva Portugalca, Gonzalo in Marta ter Poljakinja Ola, ki so že več kot pol leta v Črnomlju kot evropski prostovoljci. Poleti so skoraj vsakodnevno obiskovali Big Berry v Primostku, kjer jih je tokrat opazila neka gospa. Naredila je paniko, poklicala policijo in rekla:"Begunci so tu!"

Minuli vikend je bil spet v Črnomlju preplah. Telefoni Mladinskega centra BIT so zvonili en za drugim. "A so begunci v hostlu?" "A so že tu?!" "A pri vas stanujejo begunci?", so bila vprašanja. Spet niso bili begunci. Črnomaljski hostel je gostil mladinsko izmenjavo Erasmus+ ter približno 30 udeležencev iz desetih evropskih držav. Torej nobenega Arabca ali Afričana. Naslov izmenjave je bil "Mladinsko delo proti radikalizaciji". Še en lažni preplah.

Dragi Belokranjci, previdno, da se ob naslednjem sprehodu po temi, ne ustrašite lastne sence.