Težek teden je za nami, se strinjate? Pravi cirkus se odvija v naši ljubi Beli krajini. Tako v praksi, kot v teoriji. Moj stanovski kolega Jurij je včeraj že pisal na to temo, vendar ker je blog osebno razmišljanje, osebni spletni dnevnik, izvolite še moj pogled na pretekli teden.

V petek se je v Beli krajini, dotično v Črnomlju, odvijal pravi cirkus. Veliko besed je bilo na račun nevihte že povedanih, zato sama ne bi vsega še enkrat ponavljala. Da so prizadeti ljudje, da je prizadet kraj, vedo vsi. Cela Slovenija, pol Evrope. Škoda, da je bil povod za reklamo, nesreča. Bi pa mogoče to nesrečo sebi v prid lahko izkoristili sedaj pri drugih stvareh? Žemljice je treba pojesti dokler so tople, ker so takrat najboljše. Zato, opozorili smo nase, gremo v akcijo.

Opozarjamo pa zadnje dni nase tudi v naših metliških koncih. Saj veste, ilegalni prestopi meje, migranti. V Črnomlju imajo polne roke dela gasilci, v Metliki imajo polne roke dela policisti. Eni bi jih na meji takoj odslovili nazaj od koder so prišli, drugi bi jih povabili v svoj dom in jim ponudili topel čaj. Sto ljudi, sto čudi.

Kot nekdo, ki pretekla dogajanja opazuje s strani, pa lahko rečem, da je vse skupaj pravi živ žav. Facebook je v takih primerih dobrota in sirota. Kolikor si lahko ljudje z njim pomagajo, toliko lahko škodijo. Jaz osebno nikoli ne zahajam v ekstreme in se izogibam spornim debatam. Nisem politik, da bom ljudstvu metala kosti za oglabanje, ker sem sama predstavnica tega ljudstva.

In se je začelo tako:

  1. Nato vaje. Kaj so te avioni nad Črnomljem? Zakaj ni bila javnost pravočasno in zadostno o tem obveščena? Grmi, poka. POK! Toča. Ali veste, da je toča posledica teh vaj? To je maslo tistih zgoraj v Ljubljani. Pa kaj v Ljubljani, še višje, tam nekje zgoraj v Evropi. To je vse načrtno. To je posledica volitev…

Smejem se ob vsakem novem FB zapisu in novi debati na to temo. Jaz bom rekla samo to: SUPERCELIČNA NEVIHTA. Če mi verjamete, dobro, če mi ne, tudi dobro.

  1. Trupla v reki Kolpi. Kolpa je onesnažena. Celo poletje bomo žalostni sedeli na bregu in jo samo gledali. Ubogi otroci, ne morejo se kopat. Uboge mi mame, ki bomo morale vroče poletne popoldneve preživljat med štirimi razbeljenimi stenami. Kolera. Ošpice. Tuberkoloza. Aha, prav vam je, kaj pa niste cepile otrok…

In jaz se zopet smejem. Jaz bom rekla samo to: OBRIJ SI NOGE IN BREZ BESED SKOČI NOTER.

Moram priznati, da me prebiranje raznih FB objav zadnje dni kar zabava. Namesto da se zvečer ukvarjam z možem, ga zanemarjam zaradi mobilne FB aplikacije. Verjamem, da mi bo na račun zdrave pameti, to vse tudi oprostil. Joj, skoraj bi pozabila. Toliko govorim o tem cirkusu, da tistega pravega pozabim.

Te dni je bil v Metliki pravi cirkus, tak, s šotorom, pa klovni. S tamalimi sem bila do zadnjega prepričana, da bomo šle na predstavo. Dokler nisem, kje drugje kot na FB prebrala, da je dolgočasno. Da ljudje zapuščajo predstave še pred koncem. Da se otroci ne zabavajo. Opa, če nekdo napiše, da se otroci ne zabavajo, je to zame dovolj velik alarm, da ostanem v varnem zavetju doma. Živega otroka, kot ga imam sama, moraš hudičevo dobro animirati, da ostane zbran in na miru. In mati sigurno ne bo denar trošila na jokajočih se izpadih in sitnarjenju.

Moram pa priznati: če bi kdaj pripravili cirkuško predstavo z vsebinami povzetimi iz raznih spletnih debat, bi bila prva, ki bi si uredila varstvo pri babici. Tega v živo sigurno ne bi smela zamuditi. In ker ne maram komedij, ker me res nikoli ne nasmejejo, tukaj vem, da bi se režala kot nora.