Biti drugačen ni lahko

Pred nekaj leti sem po radiju poslušal intervju z neko osebo katere imena se zdaj ne spomnem. Intervju je bil zelo zanimiv, saj so govorili o drugačnem, nepotrošniškem načinu življenja. Iz celotnega intervjuja se mi je v spomin najbolj vtisnil stavek, da biti drugačen in živeti drugače ni lahko.

Niti dva človeka nista ista, vendar pa nas velika večina živi na enak način. Živimo v skladu s sistemom, vendar pa ta sistem žal ne ustreza vsakomur. Obstaja veliko drugačnih načinov življenja, vendar pa so prav vsi težji od tistega, ki ga določa sistem. V našem sistemu žal ni pomembno kaj delaš in če družbi koristiš ali škodiš, ampak koliko zaslužiš in kako uspešen si pri goljufanju države.

Da ni lahko biti drugačen velikokrat občutim tudi na lastni koži. Sistem, ki ga imamo mi ni pisan na kožo in do danes mi ga še ni uspelo vzeti za svojega. Ampak upanje umira zadnje, pravijo. Poleg tega, da imam težave s sistemom pa me moja drugačnost tepe tudi na drugih področjih.

Veliko težavo imam z iskanjem stvari, ki so mi všeč. Že dolgo si nisem kupil nič za obleč, ker mi enostavno nič ni všeč. Morali bi zamenjati naš avto, ampak je cela umetnost najti en avto, ki bi nam v celoti odgovarjal. Verjetno bomo ostali kar pri istem avtu, ker zakaj bi menjali avto, ki nam je všeč, za avto, ki nam je manj všeč.

Enako težavo imamo tudi pri opremi stanovanja. Stanovanje v katerega smo se vselili avgusta še vedno ni v celoti opremljeno. Malo zaradi tega, ker večino pozornosti dobi naša punca, večinoma pa zato, ker takšna oprema kot si jo želimo ne obstaja. Hvala bogu, da obstaja IKEA, saj drugače v stanovanju ne bi imeli še ničesar. Žal pa niti IKEA ni vsemogočna in bomo morali veliko stvari nekako skombinirati in narediti po svoje.

Veliko bolj enostavno in ugodno bi bilo, če bi se zadovoljili s stvarmi, ki so na voljo v trgovinah. Kupiš, zmontiraš in se ne obremenjuješ s tem ali paše, ali je funkcionalno itd. Sliši se zelo enostavno, ampak na žalost ni.

Tu pa tam nam celo rata v trgovini najti neko stvar, ki nam je všeč, vendar pa so te stvari ponavadi zelo drage. Ravno danes smo slučajno videli tepih, ki nam je všeč in cena tega tepiha je bila 3.500 €. Tepiha ne znam narediti sam, znam pa narediti veliko drugih stvari. Zato bom opremo, ki jo še potrebujemo v stanovanju večinoma naredil sam. Danes sem ugotovil, da bom moral narediti tudi stolčke in mizico za našo malo, ker v trgovinah spet nismo našli nič primernega.

Biti drugače je definitivno nadloga, vendar pa boriti se proti temu tudi nima nobenega smisla. Tepiha za 3.500 € ta trenutek ne bomo kupili, razen če prodamo avto in ne kupimo drugega. Prodati avto, ki ti je všeč in kupiti avto, ki ti ni všeč morda res ni smiselno. Prodati avto, ki ti je všeč in kupiti tepih, ki ti je všeč pa se čuje dosti bolje. Edini problem je, da si pol brez avta.

Kako se pa vi borite z vašo drugačnostjo? Ali vam jo je ratalo v celoti zatret?