Pred dobrim tednom je Slovenijo pretresla novica o najstniku iz Celja. V rokah in pred obrazom mu je počila nekakšna petarda, ki jo je sam izdeloval doma. Domače izdelave se je lotil z namenom, da bi čimbolj počilo. In res je počilo!

Fantu je dobesedno raztrgalo obe roki. Poškodovan ima vid in sluh. Roki so mu zašili od zapestij naprej. Kdor je videl fotografije ... groza. Star je 14 let. 14 let! Otrok! Sploh še ne ve kaj bi delal v življenju, pa je ostal brez rok!

Groza!

Tudi jaz sem bil star 14 let in vrgel sem kakšno petardo. Pa ne zato, ker me tako navdušuje pokanje. Ne zato, ker je to "nujno" v božično-novoletnem času.

Pač pa zato, ker je to takrat prepovedano in prepovedani sadeži so slajši. Dokler niso nevarni! Petardo sem tudi vrgel, ker je to v osnovni šoli med fanti zelo popularno. In nisi "kul", če ne kupiš petard. Danes, ko gledam nazaj, se mi zdi totalna neumnost ...

Kmalu me je minilo. Nisem rad pokal. Potem pa se je zgodil četrtek, ki je moji celotni generaciji spremenil misli. Sedeli smo v računalniški učilnici v novomeški srednji elektro šoli pri vajah enega predmeta. Takrat smo še popoldne imeli šolo. Ura se je bližala koncu pouka, ko je sošolcu Marku zazvonil telefon. Klical ga je oče. Prosil je profesorja, če lahko stopi iz razreda, da se oglasi. Odšel je ven in se čez nekaj minut vrnil popolnoma bled. Meni in še enemu sošolcu Simonu, kateri smo bili sošolci še iz osnovne šole, je s tresočim glasom rekel:"Umrl je Aleš!"

Aleš je bil eno leto starejši od nas. Živel je v sosednji vasi od Marka, zato je najprej njemu oče sporočil šokantno novico. Družila sta se namreč tudi veliko časa po šoli.

Aleš je bil tisti usodni četrtek doma. V svoji sobi. Na svoji pisalni mizi je mešal različne stvari ... ne spomnim se točno katere ... z namenom, da bi čimbolj počilo. Počilo pa je na žalost na njegovi pisalni mizi. Aleša je tako močno ranilo, da je na mestu umrl. En mesec po svojem rojstnem dnevu v času pričakovanja božiča in novega leta.

Upam, da bo še kdo nehal zdaj, ko to prebere.

Pomislite nase, kaj se vam lahko zgodi. Pomislite na živali, katere je strah. Pomislite na starejše ljudi, ki živijo sami in jih je strah. Pomislite na tiste, ki zaradi podobnega pokanja bežijo iz svojih domov.

Mirno novo leto 2017!