Na vsebino

Brez nujnega zla

Mislim, da sem enkrat pisal o tem, da bi človek moral biti pred deseto uro v postelji, da se bi konkretno odpočil. Baje da je spanec najbolj učinkovit med deseto uro in polnočjo, ampak ne me držat za besedo.

Zdaj ko pišem ta blog je ura dve zjutraj in sem že zdavnaj zamudil tisti učinkoviti del spanca. V preteklem tednu iz moje strani ni bilo bloga, ker me je nekaj zvilo. Očitno pa sem to prenesel na hčerko, saj je danes zvilo njo. Zdaj je končno zaspala nazaj jaz pa sem se vsedel za pisalni stroj.

Moram vam povedat, da se mi zdi, da smo prodali našega Volvota. Sicer je še vedno v naši garaži, ampak dogovor je bil sklenjen. Niti jaz niti kupec se nisva strinjala s ceno, strinjala pa sva se, da mi avta žel ne potrebujemo on pa ga potrebuje in si ga tudi želi.

Mislim, da se bom začel dobro zavedati kaj se je pravzaprav zgodilo šele, ko na pultu ne bo več ključev in ko bo naše parkirno mesto v garaži prazno. Po pravici povedano me je že včeraj malo grabila panika. Kako bomo mi brez avta? Od mojega rojstva naprej so bili pri nas doma avtomobili vedno prisotni. Pri petintridesetih letih mojega življenja pa se bom prvič znašel v situaciji, ko pri bajti ne bo niti enega avtomobila

Ves paničen sem začel brskati po spletu, kateri avti so zanesljivi in kateri avto kupiti, da z njim ne bo prevelikih stroškov. Kmalu sem obupal, saj sem ugotovil, da so avtomobili danes slabši kot pred šestimi leti, ko smo nazadnje kupovali avto. Ni pomembno katera znamka, vse se kvari in povsod so stroški popravila visoki.

Kot sem že napisal v preteklih blogih, ne bomo na vrat na nos kupovali drugega avtomobila, ampak si bomo za to vzeli čas. V vmesnem obdobju bomo avto najemali, koristili souporabo vozil, se vozili z javnim prevozom ter s kolesi in se v postopku morda celo naučili živeti brez lastniškega avtomobila.

Marsikdo avtomobil poimenuje kot nujno zlo. Predvsem zato, ker je od avtomobila odvisen in pa zato, ker je avto velik strošek. Ko sem bil mlajši tega nisem razumel, saj sem vedno imel rad avtomobile. Sam pri sebi sem razmišljal, da bom jaz imel avto zato, ker ga želim imeti in ne samo zato, ker ga nujno potrebujem.

Danes vidim situacijo precej drugače. Mi smo trenutno v situaciji, ko ne moremo reči, da je avto za nas nujno zlo. Brez kakeršnihkoli težav preživimo brez avta, edina težava ki obstaja, je navada. Od malega smo navajeni, da je avto vedno v pripravljenosti in misel, da tega ne bo je kar malo zastrašujoča.

Res pa je tudi, da trenutno ne obstaja avtomobil, ki bi si ga želel lastiti. Veliko avtomobilov je, ki bi jih želel preizkusiti in se z njimi odpeljati na izlet, ni pa avtomobila za katerega bi želel reči, da je moj. Očitno so se moje želje in prioritete usmerile drugam.

Na nek način se počutim kot odvisnež od drog na odvajanju. Priznam, da sem odvisen od lastništva avtomobila in odvajanje bo boleče. Misel, da me moj avto ne čaka nikjer, v meni vzbuja občutek nelagodja. Močno upam, da nam bo uspelo premagati to odvisnost, saj je življenje brez odvisnosti vedno boljše.

Veliko naključje pa je, da sta se na isti dan, ko smo se dogovorili za prodajo našega volvota, v neposredni bližini naše zgradbe pojavila dva parkirna mesta za souporabo vozil Avant2go. Ali pa je to morda usoda? Presodite sami.

Vir: JV

Oblikovalec notranjih prostor in produktov, v iskanju dobrih občutkov. Estet, ki ga navdihujejo brezčasne in trajnostne rešitve izboljševanja kakovosti bivanja in potovanja skozi življenje. V avtomobilih in motociklih vidi več, kot zgolj prevozno sredstvo. Uživa v preprostosti in ne razume prehitrega razvoja tehnologije. Svoje izkušnje deli z vami, ker ni potrebe, da bi ponavljali njegove napake.

Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj