Če ti jutro diši po možu, boš lačna!

Dvomim, da je veliko moških, ki bi jih zanimala kuha. Ali peka. Ma kaj peka, že zajtrk za ženo je preveč tabu tema. Upam pa, v dobro vas dragi naši moški, da je veliko žensk, ki jim kuhinja ni tuja. Sploh peka kruha. Ker če jim je, te v nedeljo zjutraj lahko rešijo samo brzoparilni You tube recepti ali pa tvoja mama. Ki bo za svojega sina itak žrtvovala vsako minuto kuhe.

Če ti jutro diši po tvojem sveže stuširanem možu, potem boš lačna. V nedeljo so trgovine zaprte. Vsaj v takih malih krajih, kot je naš. Zato je potrebno dvignit rit in speči kruh. Moji najlepši spomini na otroštvo segajo v nedeljska jutra. Začelo se je z vonjem sveže pečenega kruha, ki se je širil po vsej hiši. Nadaljevalo se je z vonjem kave, potem goveje juhe, … ni čudno da sem obsedena s hrano, ker v naši kuhinji bi potrebovali najmanj profesionalno gostinsko opremo, koliko se kuha in peče. In to zasvojenost s hrano sta mi v glavo vcepili kdo drug kot mama in babica. Hvala vama drage moje, da bom zaradi vaju morala celo življenje brati o ločevalnih dietah, LCHF načinu prehranjevanja, ketonski dieti,...brati. Ker udejanjila jih itak ne bom nikoli.

No, če si bolj lene sorte in v nedeljo zjutraj rada poležiš, potem si še zadnji trenutek ujela rešilni obroč za svoj zakon. Kruha ti ni treba mesiti v nedeljo zjutraj. To pomeni, da je v nedeljo zjutraj že pečen. To pomeni, da ti mož ne bo pobegnil k mami.

Si že kdaj slišala za droži? What the fuck so droži…sem rekla jaz, ko sem prvič slišala to besedo. Droži so divji kvas. Kar pa nam divjim ženskam totalno sede na kožo. Mene je s tem seznanila moja kolegica Polona. Ženska dela take umetnije iz te packaste gmote moke in vode (jp, to so droži, moka in voda), da sem obnemela, ko sem gledala njene FB fotke. In ker je odlična v kuhinji, povrh vsega pa še odlična v biznisu, se je odločila za delavnice peke z drožmi. Mene je ne dolgo nazaj povabila na eno v Ljubljano. Sicer poslovno, kot poslovnega partnerja in brez razmisleka sem potrdila. Noro je, to mora probati čisto vsaka. Ne vsaka, ki rada peče. Vsaka, ki rada jé!

Samo na hitro, da ti povem, kaj je najboljše pri teh drožeh: pečeš takrat, ko se spomniš. Dokler jaz to tipkam, mi na pultu v kuhinji vzhaja pozabljen ržen hlebec. Ko se bom spomnila, tam enkrat popoldan, ga bom pogledala. In upala, da ga ne najdem kje na tleh pod hladilnikom. Zamesiš v soboto zjutraj, pečeš v nedeljo zjutraj. Zdrav je. Dober je. Enostaven je. Vsak trot ga zna speči (mhm, meni je ratalo). In pazi sedaj, tisto najpomembnejše. Če še vedno dvomiš v to znanstvenofantastično eksperimentiranje, zadnje dejstvo, ki bo tvojega moža prepričalo v nakup novega sesalca (ker bo moke po celem stanovanju ko začneš peči!), ta kruh ne redi! Itak kruh ne redi. Samo ta ima nižji glikemični indeks od vseh ostalih kvašenih. Pa ti reci če to ni popoln kruh, ha? Tako sexi in tako dober, kot kak Latino lover! Popravek, baje so sedaj aktualni Turki.

Ker sva obe s Polono obsedeni z dobro hrano in vinom, bova konec poletja začeli z delavnicami »Kruha in vina«, ker hočeva klan »pravih bab« malo razširiti. Jaz ti bom povedala kaj o vinu in degustiranju, ona ti bo pokazala WTF so te droži. In kako ti lahko v nedeljo zjutraj stanovanje diši po sveže pečenih žemljicah. Prodaja drogo. Legalno drogo. Ki ne redi, ampak koristi. Samo ne vem še komu bolj. Ali nam, ali našim partnerjem.