V šoli so nas učili, da je stvar, ki ločuje človeka od živali razum. Ljudje naj bi bil razumna bitja medtem ko živali delajo stvari nagonsko. Vendar pa glede na stvari ki jih človek v življenju počne in glede na način življenja, ki ga imamo bi lahko rekli, da nas je razum že zdavnaj zapustil.

Nobeno drugo živo bitje ne uničuje našega planeta tako učinkovito kot ga uničujemo ljudje. Količina smeti, ki jo proizvedemo in izpustov, ki jih sprostimo v naše ozračje je katastrofalna. In to počnemo popolnoma brezbrižno, kot da nismo mi tisti, ki bomo nosili posledice našega onesnaževanja.

Morda to res ne bomo mi, bodo pa sigurno to naši nasledniki. Oni bodo požirali vso nesnago, ki jo danes proizvedemo mi in tudi nesnago, ki so jo že proizvedli naši predniki. Občutek imam, da se ljudstvo vse bolj zaveda problematike, vendar še vedno ne dovolj, da bi začeli delati večje spremembe.

Bolj zavestni skrbno ločujemo smeti, čeprav na koncu niti ne vemo koliko dobrega s tem dejansko naredimo. Nekateri pravijo, da na koncu itak vse pristane na istem smetišču. Ne vem ali je to res ali ni in tudi ne vem kaj se zgodi z vso odpadno plastiko, ki jo proivedemo v Sloveniji. Kljub temu pa v našem gospodinjstvu vseeno pridno ločujem, saj je to najmanj kar lahko naredimo.

Kaj pa je največ kar bi lahko naredili. Najboljše bi bilo, če smeti sploh ne bi proizvajali oziroma, da bi količino proizvedenih smeti maksimalno zmanjšali. Ampak kaj ko je v današnjem tempu življenja to tako zelo težko. Praktčno vsaka stvar, ki jo v trgovini kupimo ima svojo embalažo. Naj bo to papirnata, kovinska ali plastična in prav vsaka embalaža pristane v smeteh ali nekje ob cesti, na travniku ali v grmovju.

Ljudje, ki puščajo smeti za sabo in jih mečejo ven iz avtomobilov mi gredo blazno na živce. Ne vem kaj ti ljudje sploh razmišljalo. Piksna od pive ne bo izpuhtela ampak bo ostala tam kjer je bila odvržena, vse dokler je nekdo ne bo pobral. A jim to ni jasno?

Morda pa bi bilo dolgoročno res najbolje, če bi smetarji nehali odvažati smeti. Takrat bi smeti ležale okrog naših domov, cest, šol itd. Morda bi se takrat bolje zavedali problematike, ki jo imamo in se začeli kot posamezniki bolj resno ukvarjati z njo. Človek je itak največji specialist v pometanju stvari pod preprogo. Problem, ki ga ne vidi, zanj ne obstaja.

Pravzaprav ljudi ni zapustil razum, ampak je fokus našega razuma popolnoma napačen. Naše vodilo je kapital in vse se vrti okrog denarja. Ni pomembno koliko škode bomo naredili, ampak koliko denarja bomo zaslužili.

Edino upanje za naš planet so otroci. Oni so tisti, ki bodo reševali nesnago, ki smo jo naredili mi in oni so tisti, ki bodo odkrivali bolj trajnostne načine življenja. Razen seveda, če bodo tako kot mi, tudi oni več truda in sredstev namenili odkrivanju vesolja in novih planetov, kot za ohranjanje planeta, ki nam je bil podarjen.

Ljudje z našim planetom ravnamo kot da ga sploh ne potrebujemo.
Mi žal nadomestnega planeta nimamo. Ga morda imate vi?