EU

Rodil sem se, ko je na Balkanu še močno divjala vojna. Na nekaterih mestih se že je umirila, na drugih pa šele izbruhnila.
Prvih let se seveda ne spomnim, spomnim pa se kako smo se kasneje vozili k dedku in babici na Hrvaško. Spomnim se prvih "kontejnerjev", ki so služili kot prostori za policijo in carino za kontrolo prometa na novo postavljeni meddržavni meji med Vinico in Pribanjci. Kasneje se spomnim, ko so gradili nove, sodobnejše prostore na hrvaški strani. Slovenska stran pa je še vedno imela nekoliko večji "kontejner" v katerem so bili skupaj tako policisti in cariniki.
Nekaj let nazaj pa je na slovenski strani s pomočjo Evropske unije zgrajen nov mejni prehod, v katerem so nastanjeni tako slovenski in hrvaški policisti. Carinikov več ni, saj so se le ti po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo preselili na nove zunanje meje EU.

Vodstva novonastalih samostojnih državic, ki so iz brezmejne federacije s premnogimi (nepotrebnimi) žrtvami dosegle suverenost, so hitela v čim krajšem času in po najkrajši poti vstopiti v novo skupnost. Evropsko unijo. Novo skupnost brezmejnosti.
Toda zares pravo brezmejnost dosežeš, ko vstopiš v Schengensko območje. Kjer Slovenija je. Prav tako Italija. Prav tako Avstrija. Prav tako Madžarska. Hrvaška pa zaenkrat tam še ni.

Kaj pa pomeni Schengensko območje?
Znotraj Schengenskega območja nadzor potnih listov ne poteka več.

Ok. Toda, če znotraj "schengena" nadzora več ni, ne vem zakaj so nas dva tedna nazaj na slovensko-avstrijski meji pregledali avstrijski policisti? Ne samo, da so nas pregledali, še sprehodili so se skozi avtobus. Zakaj sploh opazil nisem kdaj smo prečkali avstrijsko-češko mejo? Zakaj nas minuli vikend ni nihče pregledal na slovensko-italijanski meji?
Nekaj ni v redu. Opazim tudi v minulih tednih, ko sem prvič v življenju na viniškem mejnem prehodu moral odpreti prtljažnik.

Očitno si države znotraj EU ne zaupajo kot bi si morale. In prave brezmejnosti ni ...