V regiji, kjer smo še pred kakim mesecem veljali za nepridiprave, ki se množično udejstvujejo popivanja ob opravilih v zidanicah in pri kolinah, pri nas strokovno imenovanih praščine, in pri tem mastno pokašljujemo drug po drugem, bodo v ponedeljek kot prvi v državi lahko gostinci zalaufali strežbo na terasah.

Ta vest je marsikoga med nami razveselila in tudi malo presenetila prav zaradi zgoraj navedenih razlogov. Medtem, ko bodo v delih države, kjer bivajo kulturni ljudje, ki so v nasprotju z nami spoštovali vladne ukrepe, še nekoliko dlje hodili po kavo na bencinsko, ker so v rdečem območju.

Nisem se poglabljala, kako, da so se tako odločili, kljub temu, da je bilo še nedolgo nazaj govora o tem, da se Slovenije več ne bo obravnavalo po regijah. Mogoče so se tako odločili, ker bi radi vrnili žlahtno prozno obliko »gostilniška razprava« v slovenski družbeni prostor v bolj kontroliranem okolju (in kje drugje je to bolj produktivno storiti kot v Jugovzhodni regiji. Za Posavsko ne vem, bom morala tja v kakšno kafano pogledat).

Sedaj imamo uporabniki storitev gostinskih lokalov nekaj dni časa, da si pripravimo načrt, kako se čimbolje naužiti tega veselega dne.

(Privzemimo, da se bo smelo na terasi nuditi alkoholne pijače. Če se ne bo, mi gre ves plan po gobe.)

V ponedeljek ob 7.15 pijem kavo doma, ampak ob 7.55 me bo že držalo iti na kavo v gostilno, tudi, če bo minus 5 stopinj, klopi na terasi mokre in aparat za kavo še zarustan. Pivo sem si lahko natočila doma in ni bilo dosti drugačno, ampak izkušnje kave v gostilni se ne da kar tako poustvariti doma. Pelinkovec sem pila že doma pred kavo, zato bom lahko zdržala do desete ure, ko ga bodo uradno lahko začeli točiti. Če ne spijem kave po kosilu, sem do večera spužva, zato se bom šla spet malo posončit na teraso, pa magari v dežnem plašču. Če bo prišel kdo zanimiv mimo in bo minila ura, dve, štiri, bo že skoraj čas za kako pivo, dve, tri, štiri, vmes moraš še presekati, da te ne zvrne, če nisi vzdrževal kondicije.

Od tu dalje se začnejo ure ponavadi obračati po neki nesluteni hitrosti in kaj hitro bo nastopila policijska ura, ko bo želel zakrbljeni gostilničar pomesti stranke s terase vsako na svoj konec.

Tako bom kljub temu, da ne morem iti v toplice na masažo, na letošnji dan žena ohranila lep spomin ali nespomin.

[Zavedajte se, da je napisano hec in ne planiram, želim ali pričakujem, da se bo moj ponedeljek odvijal tako. V trenutnih razmerah nisem sposobna použiti več kot dveh piv. Pelinkovec ni ravno strup po mojem okusu. Kavo v gostilni bi pa jako rada spet spila.]