Na vsebino

Iz mojega mehurčka (9)

Pust

Med zaključkom zime in pričetkom pomladi stoji pust. Že pred približno dva tisoč leti so poznali ta praznik. Njegove korenine segajo v obdobje starega Rima, ko so se v pričakovanju novega leta našemili v maske. Do časa Julija Cezarja je bil pust pravzaprav praznovanje novega leta, to pa je trajalo samo devet mesecev, danes pa jih štejemo dvanajst. Z uvedbo novih dveh mesecev se je praznovanje novega leta prestavilo na prvi januar in posledično je bil pust premaknjen na pomladne dneve. Navade maskiranja smo torej prevzeli od poganov, ki so se maskirali ob raznih obredih.

Nato so v srednjem veku kristjani prevzeli pust in mu dodali Pepelnico kot dan poroke in pričetek štirideset dnevnega posta, ki je trajal vse do velike noči. Kristjani so prazniku nadeli novo ime karneval, ki v latinščini pomeni meso ter opustiti, sestavljanka pa veli, da se razen na pustni torek in nedeljo kristjani odrečejo uživanju mesa. Tudi slovenska beseda pust izhaja iz zastarele besede mesopust, ki se zopet nanaša na štiridesetdnevno postenje.

Danes le redko kdo pozna pravi pomen pusta, bolj ga prepoznamo z maskami ter krofi. A še bolj kot to je postal razlog za pijančevanje. Ravno včeraj sem poslušala po radiu, da mnoge gostilne po Nemčiji ne obratujejo, saj je mladina čisto spremenila običaj in marsikomu to ne odgovarja. Zanimivo, ne? V nekaterih državah se začne festival pitja že nekaj dni prej in npr. na Nizozemskem traja okrog štirinajst dni. Spomnim se tudi kako lep karneval smo imeli v Nemčiji, sladkarije so metali iz tovornjakov oblečenih v tematsko obleko. Iz Slovenije se spomnim, da smo vsako leto bili bolj razočarani nad tem, kaj smo dobili. Sprva bonbone, pozneje pa denar in potem smo tekmovali, kdo je zaslužil več na poti od hiše do hiše. Spomnim se tudi, da mnogi sploh niso odpirali vrat. V Švici sem tudi dobila občutek, da je pust vse drugo kot odganjanje zime. Pri nas je sicer zelo glasbeno obarvan, v smislu godb, ki tekmujejo med seboj, a hkrati so jutra posuta s konfetijem in praznimi pločevinkami piv.

A najbolj zanimivo je to, da mnogi pozabijo sneti svojo masko po pustnemu torku in še celo leto z masko hodijo po svetu. Še doma je ne slečejo. Kaj v resnici stoj za tem, ne vem. Verjetno slaba samozavest, obsojanje drugih in navsezadnje obsojanje samega sebe. Kako težko mora biti celo leto biti nekdo drug. Zjutraj se na skrivaj obleči v to tesno masko in začeti svoj “krasen” dan. Zvečer, ko res nihče ne gleda, hitro skočiti iz nje, jo skriti pod posteljo in tako iz dneva v dan.

A kaj, če kdo zaloti to osebo in spozna njen pravi jaz? Ta oseba se osvobodi enega težkega bremena in pokaže, kako ranljiva je. In to je tisto, kar večina ljudi spoštuje na drugih. Ne zaigrano hrabrost, temveč ranljivost in iskrenost; dejstvo je, da smo vsi pod kožo krvavi. Marsikdo pa ne premore tega priznanja, da je pod svojo masko le človek, kateremu po žilah teče kri. Zato pa je tako lepo imeti še en razlog več za pijančevanje, da ta bolečina postane znosna. Še bolj znosna pa postane v krogu podobno mislečih. A kdo sem jaz, da bom sodila? Vsak po svojih močeh upravlja s svojo dušo in telesom in tudi bistvo tokratnega monologa ni stati nad vsemi, temveč … temveč? Tokrat ni bistva. Tokrat sem vas na hitro popeljala skozi zgodovino pusta in še hitreje skozi sedanjost. Želim vam lepo praznovanje pustnega torka in ne pozabite zvečer sneti tega balasta s svojega telesa.

Pa srečen začetek pomladi! Čas je za nove začetke.

Laura Butaja

Laura Butaja

Skoraj vedno z nasmehom na obrazu, a kadar ga ni, s krepko stisnjenimi obrvmi in ustnicami. Z iskrenimi in velikokrat preveč v celofan zavitimi besedami, ki pa na koncu vendarle tvorijo smiselno celoto. Z motom nasmejati bralce in željo premakniti kakšno dejansko ali pa zgolj oviro v glavah.

Dobrodošli na mojem popotovanju, kjer boste deležni prigod navihane enaindvajsetletnice, ki se spopada z življenjem in njegovimi izzivi.

Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj