Kaj se pa vam bolj gnusi?

Danes bo morda malo bolj negravžna tema, zato priporočam, da tisti s slabim želodcem ne berete dalje. Nekaterim se začne želodec obračati prej, nekaterim kasneje in najbolje da sami ocenite med katere sodite.

Najprej bi želel povedati, da sem zelo vesel, da moja partnerka nima in nikoli ni imela potrebe po hišnem ljubljenčku kot je pes ali mačka. Na tem mestu moram tudi povedati, da nimam prav nič proti tistim, ki se odločijo za hišnega ljubljenčka. Super, imejte jih kolikor hočete, dokler ste le sposobni ustrezno skrbeti za njih.

Dejstvo pa je, da so pri izbiri življenjskega partnerja hišni ljubljenčki pomemben faktor. Če bi moja partnerka imela hišnega ljubljenčka, ko sva se spoznala, po vsej verjetnosti danes ne bi bila moja partnerka.

Verjetno se to komu zdi grozno in si misli kakšna grozna osebnost sem. Nimam čisto nič proti živalim in če se le da, pajka ne ubijem, ampak ga odnesem ven iz stanovanja. Razen do komarjev pa res nimam nobenega sočutja. Poknem ga z največjim užitkom, ampak ponavadi poknem sam sebe, komar pa pobegne brez praske.

Jaz sem odraščal na vasi, kjer živali niso imele vstopa v hišo. V hiši so bili samo žužki, ki pa jih ni nihče namenoma spustil noter. Pes na kavču pa je zame nekaj nepredstavljivega. Ali pa celo na postelji v kateri spim. To zame preprosto ni sprejemljivo. V mojem otroštvu smo vedno imeli pse, vendar nikoli niso videli moje ali katerekoli druge postelje.

Praktično sem pse na kavčih in posteljah videl le po televiziji in sem si mislil, da se v resničnem svetu to itak ne dogaja. Oh kako sem se motil. Ali pa pobiranje pasjih kakcev. Se mi že obrača želodec.

Moram reči, da je edina stvar, ki se mi gnusi bolj od punce, ki za svojim psom pobira drek, punca, ki za svojim psom dreka ne pobere. To me pa razjezi. Če ste se že iz kakeršnegakoli razloga odločile, da morate imet in da bote imele psa, potem je vaša odgovornost in dolžnost, da pospravljate za njim.

Če ste se odločili za psa se sami ukvarjate z njim in njegovim sranjem in ne da moramo še vsi ostali paziti, da ne bomo slučajno kje stopili na njegov drek. Zdi se mi, da je situacija iz leta v leto slabša, kar se tiče hišnih ljubljenčkov. Opažam, da se jih pojavlja vse več in tudi, da so njihovi lastniki vse bolj nemarni in neodgovorni.

Tudi v času karantene se mi zdi, da se je situacija bistveno poslabšala. Pred karanteno sem po parkih videval bistveno manj pasjih drekov kot jih videvam zdaj. V obdobju karantene se je v parkih zadrževalo manj ljudi in zato so lastniki psov tudi manj pospravljali njihovo nesnago. Če jih kdo vidi, da dreka niso pobrali jih je morda celo malo sram, če pa nihče ne gleda pa sramu ni.

Seveda pa niso vsi lastniki hišnih ljubljenčkov takšni. Nekateri dobro skrbijo, da pospravijo vso nesnago za njimi in jim tudi ne dovolijo, da lulajo vsepovsod. Po drugi strani pa samo čakam kdaj se bo podrl semafor pri našem prehodu za pešce, saj ga je pasji urin že zelo dobro načel.

Še enkrat naj povem, da nimam nič proti živalim ter hišnim ljubljenčkom in sem strogo proti mučenju živali. Lahko pa se tudi vprašamo kakšni ljubitelji živali so tisti, ki pustijo svojega psa samega pol dneva zaprtega v stanovanju in ga peljejo ven le na brzino, da lahko pusti svojo nesnago. Naj govorijo kar hočejo, ampak to je zame mučenje živali.

Verjetno pa bom kot starš tudi sam soočen s pogajanji za hišnega ljubljenčka. Močno upam, da naša mala ne bo imela potrebe po hišnem ljubljenčku, ampak imam občutek, da je to danes neizogibno.

Če pa bo naša mala v pogajanjih zelo dobra, pa bom tudi jaz, kot vsi tisti očetje, ki se mi zdaj smilijo, v poznih večernih in ranih jutranjih urah sprehajal štirinožca in ga prosil naj se čim prej poserje. Saj bom utrujen in se bom smilim sam sebi, ker ne bo mogel verjeti kaj me je doletelo.

In ko bom končno dočakal tisti mehek smrdljivi drek, si bom na roko nataknil vrečko za drek, ga pobral in se zraven še pobruhal. O bog, prosim ne naredi mi tega.