Legenda

Če si pred tem ne bi prebral biografskega romana, ki ga je napisala Vesna Milek, bi bil totalno zelen. Pa saj sem bil tudi tako ... Lahko bi pripravil nekaj vprašanj, a bi vse skupaj izpadlo tragikomično, neprofesionalno, neresno itd.

Boris Cavazza je nedvomno eden največjih slovenskih gledaliških, še živečih, igralcev. In res. Ko prebereš ta njegov biografski roman, spoznaš njegovo življenje. Ob branju knjige se ti zarosi oko. Prikaže nasmeh. Dvignejo kocine. Misli odtavajo nekam daleč. Njegovo življenje bi najbolje primerjali z neurjem, ki ga je doživel kot mornar. Ko so z ladjo premagovali 12, 15, 20 metrske valove. On pa je stal pokončno in premagoval vse te nevarne valove. Čeprav on na to ne gleda tako.
Življenjsko realen, neobremenjeno direkten, surovo iskren.
Zna reagirati burno. Takšen je. Včasih je znal koga prehitro na gobec. Bil je tudi boksar.

Včerajšnji pogovor z obema je mogoče bil nek novi list v mojem življenju. Prvi pogovorni večer. Vse kar se ti zgodi prvič ne pozabiš. Sploh, če ti naproti sedita tako velika sogovorca. Izziv je bil velik. Mogoče na začetku nisem vedel kako zelo velik. Podal sem se v to. Pogumno. Dolgo sem se pripravljal. Upam, da mi je uspelo. Mislim, da lahko bolje. Vesna je bila zelo zadovoljna. Zdaj mi je lažje. Boris tudi. Še vedno mi predstavlja misterij.

Ne bom rekel, da naj bo tistim, ki jih ni bilo tam, žal. Ker vsak regulira svoj čas najbolje kar zna, more in uspe. Kajti tempo te kapitalistične sedanjosti je hiter. Prehiter. Človek rabi počitek. Človek ni stroj. Spet ta Kosovel ...