Ljudsko

Pred dobrimi desetimi leti je bila v naši vasi na novo ustanovljena folklorna skupina, ki je nekoč že delovala, a vmes za nekaj let prenehala z delovanjem. Takrat sem se še kot "šmrkavec" star 12 ali 13 let včlanil v novo društvo in že zaigral med tamburaši, ki so glasbeno spremljali plese plesalcev. Po nekaj letih pa je tudi to društvo ugasnilo, saj je nekaj članov vmes odšlo, novi pa niso prišlo. Pojavila se je težava, da se sploh formira neko normalno število ljudi, da plese predstavi v koliko toliko kvalitetni zasedbi ter izvedbi. Vendar pa se od našega ljudskega inštumenta, tamburice, še danes nisem ločil.

Glede na to, da sem se potem nekaj let s tamburico posvečal kompleksnejši klasični ali zabavni glasbi, bodisi preko glasbene šole in kasneje tamburaškega orkestra, mi pa žilica ni dala miru, da se ne bi nekoč spet pridružil neki folklorni skupini. Toda do tega ni prišlo tako hitro.
Vmes so me velikokrat poklicali iz različnih društev, če jim je slučajno kakšen tamburaš manjkal in sem z veseljem priskočil na pomoč. In tako se je zgodilo, da sem v eni folklorni skupini tudi ostal in postal član.

Ponosen sem, da lahko letos s tamburaškim orkestrom obeležujem 20. letnico delovanja in s folklorno skupino 60. letnico delovanja. In obe društvi bosta jubileja obeležili z izdajo zgoščenk. Veliko je bilo odrekanj, vaj, priprav in snemanj, da bosta zgoščenki letos decembra izdani. In marsikdo to ne ceni.

Če bi v teh hitrih časih, ko smo predvsem mladi obsedeni s telefoni, internetom in ostalimi novodobnimi izumi, pozabili na ljudsko izročilo bi bila to velika škoda za našo generacijo. Nenazadnje se v društvih, ki ohranjajo tradicijo spletejo nove prijateljske vezi in celo tudi zakonske. Nepozabne dogodivščine na gostovanjih.

In mi to počnemo ravno zaradi tega, ker nam je lepo in ker ob tem opravljamo plemenito dolžnost: ohranjamo ljudsko izročilo.