Na vsebino

Metlika je opij za ljudstvo (5)

O n’č koristnih hašišarih in ostali metliški mladini

˝V Metliki so zabeleženi prvi pojavi uživanja mamil. Ljudje so menili, da je temu kriva druščina v mladinskem klubu, kar pa sta vodstvo kluba in mladinska organizacija ostro zavrnila. Pozneje se je ugotovilo, da so se narkomanske seanse dogajale v opuščenem transformatorju na Obrhu.

Splošna ugotovitev je, da amaterizem v Metliki na vseh področjih močno in hitro upada. Drži se še mestna godba, folklora in Foto-kino klub Fokus.˝ 1

Odnos metliške skupnosti do mladine, kot je opisan v navedbi, bi lahko veljal tudi danes, čeprav gre za zapis iz začetka leta 1971, ki ga je pokojni Zvonko Rus zapisal v Kroniki mesta Metlika. Ne zadržujmo se predolgo pri narkomanskih in hašišarskih lastnostih metliške mladine, ki so milo rečeno izvite iz trte. Pomembnejše je dejstvo, da se poleg površinskega odnosa skupnosti do metliške mladine, ki temelji na prezgodnji sodbi in verjetno nikoli ni izginila, vrača tudi pomanjkljiv in nerazumevajoč odnos struktur oblasti do mladinske problematike.

Navadno se, ko uporabimo besedno zvezo mladinska problematika, pogovarjamo o dveh konceptih: tako imenovanemu pobegu možganov in umanjkanju družabnega, zabavnega ali kulturnega dogajanja. Prvega izmed konceptov znamenita metliška legenda Toni Gašperič zavrača z dejstvom, da veliko ˝možganov˝ še vedno ostaja v Metliki, a se ne moremo izogniti dejstvu, da mladina, kot družbena skupina v večji meri, kot je bilo to v zgodovini, zapušča svoj ˝mili zavičaj˝. Seveda bi bilo površno, če bi ta trend omejevali le na Metliko, saj se s preseljevanjem mladih v gospodarske in druga regionalna središča srečujejo povsod, kjer se ponašajo z žlahtno oznako periferija. Razmislek o odpravi prekomernega izseljevanja mladine, nas skoraj vedno pripelje do gospodarskega razvoja ali, če se izognemo neoliberalnim konceptom, povečanje števila delovnih mest. A to je izziv s katerim se mora pred mladino ukvarjati celotna skupnost predvsem njihov politični in upravni vrh iz Mestnega trga 24.

Tudi tako imenovano umanjkanje nekega abstraktnega ˝dogajanja˝ ni težava zamejena le z metliškimi občinskimi mejami, razlogi zanjo pa se praviloma lepo prekrivajo z razlogi za odseljevanje mladih. Še bolj se zaplete, če želimo predlagati rešitve za nedogajanje, ki vedno pomeni iskanje prav tako abstraktnga mladinskega interesa, saj se vsakič zataknemo pri okusu.

Rešitve moramo torej iskati po drugi poti in ne v vsebinskih predlogih za dogodke - torej je potrebno premisliti pogoje v katerih današnja mladina živi, ustvarja, uživa in se upira. Tako iz slavne metliške zgodovine, kjer se mladina sočasno z mladinskimi gibanji po svetu pojavi v 60-ih letih prejšnjega stoletja, kot tudi iz trenutnega stanja lahko razberemo, da se metliška mladina najmočneje aktivira, ko doseže določeno stopnjo avtonomnosti.

Ne tratimo prostora na tem lepem in kvalitetnem papirju z razglablanjem o definicijah in vidikih avtonomnosti, saj sta za nas ta trenutek pomembni samo dve ključni lastnosti - notranja samouprava in zunanja neodvisnost. Če prevedemo v preprostejši jezik to pomeni, da so mladinske skupnosti najmočnejše, če na njih ne pritiskajo državno-upravne institucije ali zahteve ˝svobodnega˝ trga, v notranji organizaciji skupnosti pa dosegajo stopnjo demokratičnosti pri odločanju s katero soglašajo vsi člani skupnosti.

Vse te učene besede ne pomenijo nič, če jih ne umestimo v resnično vsakdanje metliško življenje. Odgovornost celotne metliške družbe s poglavarji iz Mestnega trga 24 na čelu je torej, da omogoči pogoje za avtonomno delovanje mladih - seveda če je to v splošnem interesu metliške družbe, kar moramo na žalost še ugotoviti - in ne da ustanavlja svoje mladinske pobude ali poskuša na drugačen način vzpostaviti mladino ˝od odzgorej˝. Seveda je poti in načinov za zagotavljanje teh pogojev več in jih bi bilo na tem mestu nepraktčno raziskovati, a primeri širom republike in sveta kažejo, da bi bilo najboljše začeti pri zagotovitvi avtonomnega mladinskega prostora. To pomeni prostora s katerim mladina upravlja po svojih željah in zmožnostih, ne da v tem prostoru mladini v skrbi za upoštevanje hišnega reda, ki ni plod mladinske avtonomne odločitve, za ovratnik piha kak birokrat ali drugi predstavnik občinske uprave.

Nasproti odgovornosti celotne skupnosti s političnimi odločevalci na čelu seveda stojijo tudi odgovornosti mladine. Da se ne bi, kot ničkolikokrat doslej, zapletali v argumente o mlačnosti in brezidejnosti mladih je potrebno še enkrat poudariti, da odgovornost mladine ni, da vzpostavlja te pogoje, torej trka na različna vrata na Mestnem trgu 24 - nenazadnje lahko ta mladina z vso pravico poišče pogoje za avtonomno delovanje kje druge, kar vodi v zagotovi prerani grob naše ljubljene Metlike.

Odgovornost mladine, kot vsake druge družbene skupine, je da pogoje za svoje avtonomno delovanje izkoristi. Ugotovimo lahko, da v najlepšem kraju na planetu, v središču sveta, mladina v danih pogojih vestno in vzorno izpolnjuje to odgovornost vse od pojava mladinskih gibanj v zgodovini. Da ne bi koga pozabil, denimo INDUST BAGA, Drek Parka, KUD Placa, časopisa Razmerja, Antikristov, D’ce na toboganu, Belih brez ali katere izmed ostalih avtonomnih mladinskih združenj, in si s tem nakopljem nove zamere, bom naštevanje izpustil in brskanje po spominu raje prepustil bralcem in bralkam.

Stanje metliške mladine, predvsem zaradi na vrhu omenjenih pavšalnih razlogov - izseljevanje mladih in domnevnega primanklaja družabnega dogajanja - izgleda klavrno kot še nikoli. S povdarkom na izgleda. Že na začetku smo namreč ugotovili, da se ta izgled od sredine 70-ih let prejšnjega stoletja ni zares spremenila. A to še ne pomeni, da se v stvarnem, vsakdanjem življenju stari ne premikajo. Spodbudno je dejstvo, da na pepelu nekdanjih avtonomnih mladinskih skupnosti vznikajo nove, času prilagojene organizacije - od formalnih, ki jih predstavlja Športno društvo Pungart, do neformalnih, denimo festival Teden brez kulture na Placu, ki se je prvič odvil lansko, prvo koronsko, poletje. Na potezi so torej modreci in staroste s stalnim naslovom na Mestnem trgu 24 ter ostale institucije, ki upravljajo z Metliko, da pri opevani Strategiji mladinske politike ki bo nastjala v naslednjih mesecih in letih razmislijo predvsem o opolnomočenju mladinskih gibanj in se izognejo mrtvim črkam na certifikatih in listinah, ki na koncu služijo le za uspešnejše črpanje evropskih denarjev in ne vzpostavljanju pogojev za avtonomno mladinsko delovanje.

1 Zvonko Rus: Kronika mesta Metlika .: Od leta 1941 do leta 1991; Belokranjsko muzejsko društvo Metlika, 2003, Metlika

*Članek je bil prvič objavljen v lanskoletnem glasilu mestne skupnosti Metlika – Mestniku, a se stanje, ki ga poskuša orisati ni kaj dosti spremenilo.

1 Zvonko Rus: Kronika mesta Metlika .: Od leta 1941 do leta 1991; Belokranjsko muzejsko društvo Metlika, 2003, Metlika

Jaka Virant

Jaka Virant

Religija je opij za ljudstvo, zato se delomrznež, falirani študent, poklicni pravokator, skratka levičar po izobrazbi z diplomo iz sociologije in zgodovine na instituciji okuženi s kulturnim marksizmom, zadeva z Metliko. V prostem času se ukvarja z revizijo zgodovine, mitologijo sedanjosti in provokacijo na socialnih omrežjih.

Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj.