Nazaj

September se je nenadoma pojavil izza ovinka in me zadel z levim stranskim špeglom v rebra, še preden sem do konca razpakirala dopustniške torbe (od začetka avgusta, khm khm). Čakala sem na ponudbo za sponzorirano objavo največje papirnice v Sloveniji, a sem dojela, da verjetno nisem v pravi kategoriji ustvarjalcev vsebin in bom morala uporabiti kar svojo lastno bančno kartico, zato nadaljnje odlaganje nakupa šolskih potrebščin ni več smiselno.

V sistem javnega šolstva je vstopil Otrok 2. Danes je prvič odšibal v šolo z rumeno rutico. No, hitenje ni v njegovi navadi, ker je bolj mamino dete, ampak premikal je noge in šel je pretežno v pravo smer. O prvem šolskem dnevu je presenečeno povedal, da se niso še ničesar učili, ampak za malico je bil sladoled, tako da čisto zavožen dan ipak ni bil.

Otroka 3 uvajamo v varstvo v vrtcu. Glede na to, na kakšno družbo je navajen, bi bilo tudi njemu morda bolj domače v prvi triadi, ampak za zdaj naj bo tako.

Vedno več ljudi pravi, kako zelo zgrešen je javni šolski sistem, da poudarja povsem napačne stvari, ne vzgaja otrok za življenje, ne upošteva njihove individualnosti in še in še in še. In jaz brezvestno zaupam svoje Otroke v ta sistem? Kljub temu, da bi si brez večjih težav privoščila, da jih šolam in čuvam doma ter vzgajam točno tako, kot se zdi prav meni?

Ja … seveda. Ker bodo slej ko prej potisnjeni v sistem, ko delovanje iz njihove notranje motivacije ne bo zadostovalo, ampak bodo morali upoštevati pravila, navodila in celo ukaze. In da če ti rečejo, da je nekdo avtoriteta, moraš to upoštevati. Tu vidim vlogo šole. Hkrati naj ocenjujejo, na kakšen način je človek do te avtoritete prišel in ali je ta pot prava ali ne. In če ni ta pravica do avtoritete morda vmes zastarala in skrenila s poti. In na te stvari naj opozarjajo, ko bodo starejši, pri sedmih, desetih ali petnajstih se mi zdijo malo prezeleni za vpitje na učiteljico in grožnje z odvetnikom.

Ja, zato sem okrutno poslala otroke v javne vzgojno varstvene in izobraževalne zavode. Da lahko ta čas egoistično gradim svojo kariero v industriji. Pa kljub temu nama z g. Možem in ostalimi člani plemena ostane dovolj časa, da naučimo Otroke delovnih navad in ne prelagamo tega čisto povsem na zunanje inštitucije.

Želim nam in vam umirjeno šolsko leto, na kakršenkoli način se bo že odvijalo.