Nobeno odvajanje od odvisnosti ni lahko

Prejšnji teden smo prodali naš edini avto. Si predstavljate življenje braz avta? Marsikdo si niti ne rabi predstavljati, saj tako tudi živi. Če živimo v mestih je življenje brez avta lažje, medtem ko je na podeželju bistveno težje. Na podeželju so razdalje daljše in nič ni pri roki v mestih pa lahko veliko opravkov naredimo kar na peš.

Mi smo se odločili za življenje v mestu oziroma kar v središču mesta. Na lokaciji, kjer resnično večino stvari lahko opravimo peš, s kolesom, z javnim prevozom, itd. Po eni strani je življenje v mestu morda res dražje kot življenje na podeželju, vendar če se dobro zorganiziramo ga lahko bistveno pocenimo.

Velik strošek v življenju predstavlja avto oziroma nujno zlo kot ga nekateri poimenujejo. Avtomobilu pada vrednost ne glede na to ali ga uporabljamo ali ne, na avtu je potrebno delati servise ne glede na to ali ga uporabljamo ali ne in avto se bo kvaril ne glede na to ali uporabljamo ali ne. V bistu se bo kvaril še bolj, če ga bomo uporabljali malo.

Z odločitvijo, da bomo živeli v središču mesta je rasla tudi ideja, da bi takrat morda celo lahko normalno funkcionirali brez avtomobila. No zdaj je ta ideja postala resničnost in naša življenja so se na nek način obrnila na glavo. Zdaj se moramo naučiti živeti drugače in zdaj imamo drugačne skrbi.

Ko smo imeli avto smo skrbeli, da je tehnično brezhiben, da so plačane vse takse, da je zavarovan, da ima primerne pnevmatike, da so narejena vsa potrebna vzdrževalna dela, da ima vinjeto, da je čist od znotraj in od zunaj, da ima vse potrebne tekočine in seveda, da je v rezervoarju dovolj goriva.

Zdaj, ko smo brez avtomobila pa so naše skrbi, da planiramo kakšen dan ali dva v naprej. Preden gremo na izlet ali dopust moramo rezervirati avto pri rent-a-caru in redno moramo spremljati vreme, da vemo kako se naslednji dan odpraviti v službo in vrtec. Sami ocenite ali imamo več skrbi zdaj, ali smo imeli več skrbi prej dokler smo še imeli avto.

Seveda pa ni tako enostavno kot se sliši. Najtežje je to, da smo bili prej navajeni, da nas v garaži čaka avto. Vzameš kluč in greš. To je velik luksuz in ta luksuz velikokrat drago plačujemo. V prejšnjem blogu sem napisal, da smo odvisniki odvisni od avtomobila. Trenutno gremo skozi obdobje odvajanja, kar pa nikoli ni lahko.

Koliko kadilcev je začelo po nekaj mesecih abstinence ponovno kaditi? Mislim, da je na žalost odstotek kar visok. Odložiti cigareto se sliši zelo enostavno, vendar vsak, ki je to probal, bo znal povedati, da je bistveno težje kot se zdi.

Tudi od lastniškega avtomobila se je težko odvaditi. Še vedno me potegne nazaj na avto.net in še vedno na skrivaj iščem avtomobil, ki bi bil idealen za naše trenutne potrebe. Pa saj ne bi kupili nekaj dragega in novega, ampak nek dovolj prostoren starejši avto z bencinskim motorjem. Avto, ki ne bo preveč izgubljal vrednosti, ko bo čepel v garaži in avto, ki ga ne bo škoda, če ga nekdo na parkplacu popraska.

V takšnih trenutkih se moram spomniti vseh skrbi, ki pridejo z avtomobilom in razmisliti ali bo res življenje toliko lažje, če bo v naši garaži čepel avto. Na takšen način se borim z mojo odvisnostjo. Danes smo šele peti dan brez avtomobila in imam občutek, da največja abstinenčna kriza šele prihaja. Ali bomo dovolj močni in se uspešno uprli lastništvu avtomobila pa bo pokazal čas.

V tem tednu smo se odpravili po opravkih s souporabo vozil Avant2go. Ko smo se odpravljali iz stanovanja smo ugotovili, da tisti trenutek na naši lokaciji ni navoljo niti enega avta. Poklicali smo brezplačno podporo, kjer so nam sporočili, da bo avto na lokaciji čez 10 minut. To je za nas pomenilo 5 minut čakanja in med tistim čakanjem sem se spraševal ali nam je res tega treba.

Takrat sem se tudi spomnil na ves čas, ki sem ga zabil pri tehničnih pregledih, servisih, pri popravilih, manjavah gum, v avtopralnicah itd. Ko sem vse to preštudiral, sem ugotovil, da je teh 5 minut čakanja zanemarljivih v primerjavi s časom, ki mi ga je jemal lastniški avto.

Ampak enkrat, ko bo prišel čas za to, bomo kupili avto. Ampak to ne bo avto za vsakdanjo uporabo, temveč avto za dušo. Avto, ki ne bo v nobenem pogledu ekonomiče in avto ob katerem bo srce bilo hitreje. Ne vemo še kateri avto to bo, vemo pa, da bo hiter.