O HELLO december!

A si sploh kdo zavestno predstavlja, da se bo jutri zbudil v prvem decembrskem jutru tega leta? Noro, kam se je obrnilo leto, kam se je obrnila jesen. Komaj je prišla pomlad, je bila tukaj že Vigred. Po Vigredi je sledilo Jurjevanje, potem smo riti že veselo namakali v Kolpi. Malo je pihnilo izza levega ušesa, tu je bila že trgatev! Potrgali smo, naplesali smo se na Mladi Portugalki…in jutri bomo spili prvo decembrsko kavo. Pa misliš da se ti dan hitro obrne!? Poglej samo kaj se je zgodili s to našo 18-ko.

Malo sem brskala po starih dokumentih in naletela na lanski zapis o decembru. Če sem komu zvesta, sem očitno najbolj sebi, saj ne bi spremenila niti ene zapisane besede. Predpraznična in kasneje praznična evforija traja od zadnje potrgane frankinje. Vsako leto si zmeden že okoli novembrskih praznikov, ker ne veš, a bi na pokopališče odnesel šopek rož ali okrašeno smreko. Bi na avtu letne gume zamenjal z zimskimi, ali pa bi poleg na zadnjo vetrobransko steklo že kar nalepil najbolj bliskajoče se lučke. Pa vendar, par lanskih besed ti nalepim tu spodaj tudi letos. Če ne zaradi drugega, zato, ker ti želim, da si v vsej tej noriji, ki kaotično prevzemam vladavino sveta, zadnjih nekaj dni tega leta vzameš za svoje prijatelje in družino. Ne beri tega, ne piši tega niti ne deli po Facebooku, dejansko to že enkrat realiziraj. Vključno z mano, ki znam o tem pametovati, ne znam pa tega narediti.

Tako kot se je začelo lani, se bo tudi letos. In tako kot se je zaključilo lani…verjetno se bo tudi letos:

Uradno stopamo v mesec presežkov. Najlepši mesec, najbolj čaroben, najbolj humanitaren mesec. Najbolj pravljičen mesec, najbolj družinski mesec, najbolj radodaren mesec. Mesec, ko se največ poje in mesec, ko se na tehtnici pokvarijo nastavitve, saj kaže vsako jutro preveč. Pa mesec, kjer nabiješ najvišji račun za elektriko in mesec, kjer na vseh karticah dosežeš limit. Še Sparovo sprazniš na nulo.

Če vzamem na tehtnico prazen račun, na drugi strani pa vsaj nekaj dni poslušnih otrok, se splača. Edini preverjeno učinkoviti vzgojni ukrepi so bili do sedaj Dobri možje. Miklavž, Božiček in Dedek Mraz.

"Če ne boš pridna, Miklavž ne bo nič prinesel!"

"Če ne boš oprala zobkov, bo šel Božiček mimo naše hiše!"

"Če se takoj ne obuješ nogavice, boš bolna in ne boš mogla po darilu k Dedku Mrazu!" in potem še tisti čaroben stavek, ki pali, ko vse drugo ne zaleže več: "Šla bo tvoja sestrica, ti pa boš doma!" Uf, strela v majhno srce.

Žal mi je, ampak te grožnje so se do sedaj pokazale kot najbolj učinkovite. Jaz se dobro spomnim, kako sem 5. decembra v enem izmed nižjih razredov pometala stopnice, ker mi je mama rekla, da Miklavž vse vidi. In če ne bo čisto, ne bo nič prinesel. Pa sem vlekla tisto preveliko metlo in na koncu le dočakala svoje darilo. Danes omela v prvem razredu verjetno nekateri ne znajo niti pravilno držati. Ker a veš, ne obstaja še aplikacija na mobitelu, ki bi ti nudila inštrukcije pometanja. Ali pa jim preprosto ni treba.

Če vprašate mene, ne potrebuje čisto nič več, kot smo potrebovali mi.

Ne potrebuje Božičkovih daril, ne potrebuje daril od Dedka Mraza. Ker ji to v končni fazi ne pomeni nič. Otroku lahko v tem času veliko pomeni samo to, kako mu ta zadnji mesec v letu predstaviš. Ali mu ga boš predstavil skozi darila ali pa mu ga boš predstavil skozi delo in vrednote. Da je Božič in cel praznični mesec nekaj lepega. Čas, ko smo vsi doma, na toplem in čistem. Čas, ko skupaj preživimo praznike. Skupaj en dan prej okrasimo smreko. In zjutraj ne pride Božiček. Ampak pride jutro, ki je namenjeno družini. Družini, ki ne pretirava. In to je zame NAJ stvar tega meseca.

P.S.: Seveda bo Miklavž prinesel darilo. Dobila bo pomaranče in čokolado. Tako kot njena mama. In povem ti, ona bo vesela. Ker v njeni starosti je ena čokolada primerljiva z najnovejšo leseno kuhinjo iz Lidla, ki je bila razprodana, še predno se je zjutraj odprla trgovina.