Na vsebino

O tem in onem ... (10)

Foto: Pexels
Foto: Pexels

RAZLIČNOST MNENJ (PLURALIZEM) – PREDNOST ALI OVIRA ?

»Posamezniki smo kapljice, skupina povezana v tim je ocean, ki premika celine«

Tale, v zgornjem stavku zapisana modrost v večini situacij seveda drži, v zgodovini je dokazana že neštetokrat in priča smo ji na številnih področjih še danes. Ampak modrost, ki se kot dilema skriva v naslovu bloga, kot prednost vzdrži le ob izpolnjevanju temeljnih pogojev. Pluralizem pogosto (po defaultu) popredalčkamo zgolj v politično, versko ali medijsko okolje, saj ga v najširšem pomenu besede razumemo kot sposobnost priznavanja različnih mnenj bolj ali manj političnih interesov. Kako »uspešni« so pri upoštevanju politične pluralnosti tisti, ki smo jim dali svoj volilni glas presodite sami – zdi se, da ne najbolj, gledano lokalno in širše. Takoj, ko nekdo misli drugače postane »tarča«. Predvsem v zadnjem času, ampak to ni tema današnjega pisanja.

Različnost mnenj in prepričanj (ne zgolj ideoloških) se tako pojavlja tudi v industrijskih okoljih in jo osebno razumem kot pomembno prednost in ne oviro. Žal pa pogosto iz takšnih in drugačnih razlogov različna mnenja ostanejo zavita v pajčevino, pozabljena in neizkoriščena, saj jih ne znamo prepoznati ter aktivirati preko sicer zelo razširjenega pristopa timskega dela v njegovi najbolj osnovni obliki. Ravno timski pristop je tipičen primer situacije, kjer so različni pogledi in mnenja ne samo prednost temveč celo predpogoj za delovanje nekega tima. Z razumevanjem tega pa imajo določeni kar precej težav.

Timsko delo ni nekaj novega, industrijsko okolje ga je že davno prepoznalo kot močno orožje v slehernem procesu proizvodnih izzivov in poleg osnovne naloge reševanja problematike ponuja še vrsto drugih koristi. Le-te so še najbolj prepoznavne kot učinkovita nadgradnja znanja članov tima, razširitev njihovega pogleda ter pridobivanje izkušenj. Iz lastnih izkušenj lahko prikimam dejstvu, da četudi projekt skozi timski pristop ne izpolni vseh pričakovanj in ciljev, je čas namenjen zanj koristno porabljen – vsaj v večini primerov to nedvoumno drži.

Zaplete pa se po navadi že pri vodji tima pri čemer nimam v mislih njegovih strokovnih kompetenc. Običajno sem sodijo njegove osebnostne karakterne lastnosti kot so:

  • egocentričnost in samozadostnost
  • ne-komunikativnost (ki se odraža najpogosteje kot monolog )
  • nesposobnost jasnega tolmačenja ciljev
  • nesposobnost poslušanja mnenj drugih (!!!!)
  • nezmožnost motivacije članov tima
  • nesposobnost sprejemanja kritike (ker jo dojame kot napad)
  • pomanjkanje zaupanja v člane tima (kar ustvarja konflikte in kontra učinke)
  • sprejemanje lastnih odločitev mimo članov tima

In še bi lahko našteval, kar nekaj prostora bi mi to vzelo: odebeljena vrstica zgornjih navedb pa je zgodnji napovednik, da tim ne bo izpolnil ciljev. Vsekakor oseba s takšnim naborom lastnosti ne more biti vodja tima oz. bolje, da to ni. Če to prepozna sam (običajno pa ne) to pomeni, da vendarle ni še popolnoma zgubljen primer. Takšnemu vodji torej niso jasni temeljni pogoji za uspešno delovanje tima, ki mora delovati v sproščenem, kreativnem in tolerantnem okolju - po možnosti s potrebno dozo socialne empatije, saj smo vendarle ljudje. Zanimivo pa je, da ti »liderji« niso a-priori proti imenovanju timov, kar je po svoje logično – brez njih bi namreč težko uveljavljali narcisoidno samovoljo.

Delo v timu je terminsko opredeljeno, redko traja več kot leto dni in, ko se projekt zaključi, je najslabše, kar se lahko zgodi to kar pogosto imenujemo kolateralna škoda. Da se ljudje iz tega nič ne naučijo. Predvsem vodje timov, ki ostajajo zvesto prepričani v to, da imajo oni in le oni edini prav.

Pa vendar kot rečeno v tekstu samem – timsko delo je preverjeno učinkovit pristop reševanja (katere koli) problematike na katerem koli področju. Nenazadnje tudi v kolektivnih športih dobre ekipe ostajajo dobre na dolgi rok, če »kemija« znotraj ekipe deluje po principu tima. Tudi Rogliči, Pogačarji, Dončiči,….. kot izjemni individualisti me ne prepričajo v nasprotno. Celo za vrhunsko plezalko J. Garnbret, ki nastopa individualno pa metalcem diska K. Čehom in še mnogokaterim posameznikom stoji ekipa – tim ljudi, ki vsak na svojem področju prispevajo k celoti.

Ja, da ne pozabim na sestavo tima - le-ta naj bi (zaželjeno) poleg širokega nabora strokovnih ljudi imela tudi enega ali dva popolna nepoznavalca, osebi brez strokovnih kompetenc vezanih na naravo projekta. Neredko ravno ti člani timov prispevajo pomemben delež, zelo pogosto iz razloga, ker niso »profesionalno slepi« ampak na problematiko gledajo neobremenjeno in praviloma širše. Pogosto se izkaže, da so rešitve na dosegu roke, tam, kjer jih celo stroka ne vidi. Lep dokaz za to so inovacije v najširšem pomenu besede.

Kakšen namen ima ta kratek zapis ? Objavljen v lokalnem mediju in ne v kakšnem tovarniškem glasilu kot vzpodbuda delovanja timov?

Mogoče prav to, da se dobre prakse timskega pristopa reševanja projektov in problemov prenese tudi v lokalno okolje. Ljudje, ki v njem živimo nismo negativno nastrojeni kritiki, polni nerealnih pričakovanj - smo ljudje z idejami, predlogi, kompetencami in izkušnjami. Smo pripadniki civilne družbe z velikim potencialom in voljo do dela. Bi rekel, da smo neuporabljena zaloga »energije«, ki jo je škoda zavreči. Zelo pogosto pa nas ravno lokalne oblasti jemljejo le kot nepopravljive kritike, kot nebodigatreba v okolju, s čimer dokazujejo lastno pomanjkanje širine za funkcijo, ki jo opravljajo.

Smo tik pred lokalnimi volitvami in bodočim (ali obstoječim) kandidatom mogoče le namig kot poanto današnjega bloga v smislu smernic njihovega delovanja:

  • več timskega pristopa v obravnavi zadev skupnega interesa (javne okrogle mize, forumi,..)
  • več odprtega in transparentnega delovanja (objava javnih pozivov, prispevkov, mnenj, kritik, pohval)
  • več prostora za vključevanje zainteresiranih občanov v javno problematiko (s poudarkom na mladini)

Bolj kot bo zgoraj navedeno postalo praksa in ne zgolj predvolilna obljuba, manj bo potrebe, da se občani organiziramo drugače. Manj bo razlogov za pospešeno delovanje civilne družbe.

Razno-razne peticije in civilne iniciative kot sicer legitimno obliko delovanja družbe osebno dojemam kot posledico tega, da nekdo (posameznik, institucija) ni opravil svojega dela. Ne v vseh primerih, v večini njih pa vendarle. Tistega dela, za katerega sicer prejema/jo plačilo, a ne prevzema/jo prav nobene odgovornosti.

Se beremo ponovno (ali pa tudi ne) čez dober mesec dni.

Scorpius

Scorpius

Kritičen do dogajanj okrog sebe, a nikoli brez sugestije. Včasih zbodem, da predramim zaspane in pasivne. Sicer pa ljubitelj narave, glasbe, tudi naprednih tehnologij, a ne njihov suženj. Nekoč deloholik, danes zmerno umirjen.

Življenski moto: kar lahko storiš danes še enkrat premisli in naredi pojutrišnjem.

Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj.