Zagotovo vas zanima, ali se mi je v preteklem tednu zgodilo kaj zanimivega!

Dam vam en visokotehnološki namig:

Reklame trgovin z oblačili, ki jih posebej zame avtomatično generira Facebook, mi ponujajo samo še trenirke in pižame.

Kaj se mi je torej dogajalo? Enkrat sem šla v špar in na bankomat. Oblekla sem kavbojke, ker take priložnosti morda ne bo še dolgo časa. Ta izhod sem izkoristila še tako, da sem dvajset minut stala v vrsti pred pošto. Mračilo se je in dež je padal kot zmešan. Ampak v vrsti nas je stalo približno deset, tako da moj dovršeni outfit s kavbojkami in prašičje rožnato flis jopico iz NKD ni bil povsem brez pomena. #malezmage

Vse, kar je v svetu slabega, grozljivega in do amena zavoženega, vam bodo našteli zvečer v novicah. Novic več ne spremljam kaj dosti. V njih zadnje čase izvem nenavadne reči, kot recimo, da si neki politični osebek z dojenčjim obrazom dovoli razlagati, da je edina raznolikost, ki jo potrebujemo v Evropi, da dovolimo svojim belim samicam, da imajo različne barve las. Upam, da mu servira kdo pest na čeljust. Mnenja morda res ne bo spremenil, bo pa morda dojel, da je včasih bolje držati gobec. Upanje umre zadnje, pač.

Raje se poskušam osredotočiti na to, kar je dobrega. Ommmmmmmmmmmm…

Dobro je recimo to, da sem v zadnjem mesecu porabila približno dva decilitra goriva, kar je nezanemarljiv prihranek v moji malhi in tudi skromni pozitivni doprinos pri tem, koliko imamo še fore, preden nas lastni planet pošlje v tri krasne.

Dobro je tudi to, da se je letos poraba šminke za ustnice v svetovnem merilu zagotovo drastično zmanjšala. Zmanjšana potrošnja česarkoli ima seveda dolgoročno pozitiven vpliv na podnebje.

Dobro je, da si lahko privoščim nahraniti svoje otroke kljub temu, da je to iz dneva v dan nekoliko obsežnejša naloga.

Če se pri iskanju pozitivnega res potrudimo, lahko ugotovimo tudi, da se v teh časih nosi več praktičnega bombaža kot ljubke sintetike. Na kratek rok se zmanjša poraba deodorantov, na dolgi rok pa količina mikroplastike v naravi. Win-win!

Pred nekaj dnevi me je zadelo kot strela z jasnega. Za spremembo je bil jasen dan brez megle celo na obkolpski ravnini. Sonce je osvetljevalo prah po kotih in pikapolonice so mislile, da je prišla pomlad.

Meni pa se je posvetilo, da bo že čez dva tedna december. Kako prosim? Kdaj se je to zgodilo? Zakaj mi ni nihče povedal?

Potem sem razmišljala in stvar je povsem logična.

Vsa leta doslej nam je okolica sporočala, da je december že od sredine oktobra dalje. Takoj po halloweenu so se začeli prodajati adventni koledarji, razobešati lučke in zelenje in mamice na facebooku so tekmovale v tem, katera je naredila najlepši adventni venček.

Letos sem pa izolirana tukaj na pobočju, ne hodim baš v trgovine, da bi me doletelo novoletno okrasje, papirnatim reklamam sem se že dolgo nazaj odpovedala, maše v cerkvi tudi ni, pa še v avtu se ne vozim, da bi me Mariah Carey tradicionalno opomnila, da si za božič želi samo mene.