Pismo mlajšemu sebi

Ljudje se največ naučimo skozi lastne izkušnje. Včasih pomislimo, kako dobro bi bilo, če bi imeli vse znanje, ki smo ga pridobili do zdaj, že ko smo bili mlajši. Ste že kdaj razmišljali, kaj bi napisali sami sebi, če bi lahko pošto pošiljali v preteklost? Kakšen nasvet bi si dali in na katere nevarnosti bi se opozorili?

Naša preteklost nas je oblikovala v to, kar smo danes. Dobre in slabe navade, ki smo jih osvojili, ko smo bili mlajši, bodo vedno naše spremljevalke. Pismo, ki bi ga napisal 20 let mlajšemu sebi, bi bilo kar obsežno. Na žalost pa ga trinajstletni jaz, verjetno ne bi vzel resno in bi ga hitro izgubil.

Prvi nasvet, ki bi ga dal mlajšemu sebi je:«Ne glej televizije. Lahko jo gledaš največ 4 ure na teden in še to po možnosti, kaj poučnega. Televizija je največji lopov, ki te bo izropala tvojega življenja, če ji boš to dovolil. Imaš srečo, da še ne obstajajo pametni telefoni in tablice, saj bi bila tvoja mladost v še večji nevarnosti. Se pa vseeno v prihodnosti dobro pazi teh naprav.«

Nadaljeval bi s tem, da bi mlajšega sebe spodbudil, da bi se resnično poglobil v stvari, ki ga zanimajo. Svetoval bi mu, naj si vzame čas, da čim bolje spozna ljudi, ki jih bo v življenju srečal. Vsak izmed njih bo njegov učitelj. Nekateri mu bodo pokazali načine življenja, ki mu bodo všeč in drugi življenje, ki ga noče. Tako bo najbolje spoznal, kako želi živeti sam. V pismu bi napisal:« Koliko ljudi poznaš, toliko veljaš.«

Mlajšemu sebi bi rekel, da naj bo vedno pripravljen pomagati drugim. V življenju bo dosegel največ, če bo prijazen in spoštljiv. Tudi do tistih, ki ne bodo prijazni in spoštljivi do njega. Opomnil bi ga, da nihče ne bo opravljal njegovih nalog in garal, da bi zanj dosegel njegove cilje. Prav tako ni nihče tukaj zato, da bi ga namenoma oviral ali mu škodoval. Za vse dobre in slabe rezultate si bo vedno kriv sam.

V pismu sebi bi najbolj poudaril disciplino oziroma samodisciplino. Razlika med njima je le v tem, da nam pri prvi naloge dajejo drugi, pri drugi pa si jih dajemo sami. Na žalost je tako, če imamo šibko disciplino, bo naša samodisciplina še šibkejša. Stopnja discipline je tista stvar, ki najbolj ločuje uspešne ljudi od manj uspešnih. Mlajšemu sebi bi predlagal, naj vse stvari naredi sproti, saj mu bo tako ostalo več časa za uživanje življenja. Rekel bi mu tudi, da težke stvari nikoli ne bodo postale lahke. Bodo se pa zdele lažje, s tem, ko bo on postajal boljši.

Žal, pošiljanje pisem v preteklost, ni možno in mojih izkušenj ne morem poslati mlajšemu sebi. Morda pa lahko moje izkušnje pomagajo komu v sedanjosti? Oblikoval sem dve stenski nalepki, ki opominjata, da moramo biti visoko disciplinirani, če si želimo dobrih rezultatov. Nalepki sta na voljo v moji spletni trgovini. Najboljši trening samodiscipline je, da se nalog, ki si jih resnično ne želimo opravljati, lotimo takoj. Od začetka bo to zelo težka in boleča izkušnja, vendar pa, ko pride v navado, vsa opravila postanejo zelo lahka.

Nihče si ne želi, da bi bilo njegovo življenje povprečno in vsak ima možnost, da ga naredi izjemnega.