Poletja ne bo?

In, drugač, kako ste kaj? Ne, pravzaprav sem opazila, da se zdaj drugače vpraša, ste se že prijavili na cepljenje? Če hočeš razjeziti približno dvajset ljudi hkrati, moraš samo omeniti besedo na C na družbenih omrežjih. Potem izgubiš pet prijateljev, pol milijona možganskih celic in zaupanje v prihodnost človeštva.

Dobro, da se pred pastmi družbenih omrežij lahko zamotim s koristnejšimi stvarmi, kot so ugotavljanje, ali bo dvanajst minut v kosu sijalo sonce, da se mi splača odvleči stojalo za perilo na balkon, ali bomo vse letošnje leto obsojeni na zimski modus operandi.

In tudi, ali naj grem k frizerju in izgledam kot civiliziran človek, ali me bo preveč zeblo v glavo in naj bom raje zaraščena.

Ali tehtati, kolikšen vložek časa in sredstev je sploh smiseln v »poletno postavo«, če bomo tako ali tako vse poletje ogrnjeni v plastičnih kabanicah. Sploh je pa zdaj že itak malo pozno začeti razmišljati o tem, torej hešteg evrokrem (da, uporabljam besedo »evrokrem«, mazilo za noge z izvlečkom kostanja, prišel je tvoj čas, hešteg stara).

Tudi britje nog se mi zdi malce nesmiselno izgubljanje energije, posebno z vidika dejstva, da pridem prav vsak dan iz službe s šmirom pod levo pazduho, ki mi ga ob povprečnem tuširanju ponavadi ne uspe odstraniti, nakar si rečem »ah ja« in grem spat.

Maj se približuje koncu, zametkov poletja pa še od nikoder. Ko smo bili mladi (konjski balzam?), smo se ta cajt včasih že kopali v Kolpi. Letos bomo po maju najbrž rabili še en maj, maj 2.0, da se vodne mase do dopusta ogrejejo kot je treba, pa da nas sezona kopalk potem ne bo kar naenkrat presenetila.