Na vsebino

Prihaja NAJ mesec

Danes je najlepši dan v letu! Petek je. Ampak to ni običajnem petek. To je prvi petek zadnjega meseca v letu. Prvi decembrski petek. Uradno stopamo v mesec presežkov.

Stopamo v mesec NAJ-

Najlepši mesec, najbolj čaroben, najbolj humanitaren mesec.

Najbolj pravljičen mesec, najbolj družinski mesec, najbolj radodaren mesec.

Mesec, ko se največ poje in mesec, ko se na tehtnici pokvarijo nastavitve, saj kaže vsako jutro preveč.

Pa mesec, kjer nabiješ najvišji račun za elektriko in mesec, kjer na vseh karticah dosežeš limit. Še Sparovo sprazniš na nulo.

Mesec učinkovitih vzgojnih ukrepov

Če vzamem na tehtnico prazen račun, na drugi strani pa vsaj nekaj dni poslušnih otrok, se splača. Edini preverjeno učinkoviti vzgojni ukrepi so bili do sedaj Dobri možje.

Miklavž, Božiček in Dedek Mraz.

"Če ne boš pridna, Miklavž ne bo nič prinesel!"

"Če ne boš oprala zobkov, bo šel Božiček mimo naše hiše!"

"Če se takoj ne obuješ nogavice, boš bolna in ne boš mogla po darilo k Dedku Mrazu!" in potem še tisti čaroben stavek, ki pali, ko vse drugo ne zaleže več: "Šla bo tvoja sestrica, ti pa boš doma!" Uf, strela v majhno srce.

Žal mi je, ampak te grožnje so se do sedaj pokazale kot najbolj učinkovite. Jaz se dobro spomnim, kako sem 5. decembra v enem izmed nižjih razredov pometala stopnice, ker mi je mama rekla, da Miklavž vse vidi. In če ne bo čisto, ne bo nič prinesel. Pa sem vlekla tisto preveliko metlo in na koncu le dočakala svoje darilo. Danes omela v prvem razredu verjetno nekateri ne znajo niti pravilno držati. Ker a veš, ne obstaja še aplikacija na mobitelu, ki bi ti nudila inštrukcije pometanja. Ali pa jim preprosto ni treba.

Pomaranče in štumfi

Vendar če se vrnem na moje Miklavževo darilo: dobila sem pomaranče, nogavice in čokolado. ALELUJA! In mi trije smo vsi zalimani, s krmežji v pižamah stali ob mizi v kuhinji in se čudili! Dobili smo štumfe! Pa pomaranče! Wauu, pa čokolado. In to je bilo to za to leto.

Božiček, kdo je to? Dedek Mraz, kdo je pa to? Aja, tisti o katerem pojem v vrtcu. V mojem otroštvu je hodil naokoli obdarovat samo Miklavž. Kasneje sta se mu pridružila še ameriški frajer v seksi rdeči obleki s črnim pasom in mačo s kučmo in dolgim belim plaščem.

In mi smo po nekakšni čudni in danes nesprejemljivi logiki bili srečni. In tisti teden od prvega do petega decembra noro pridni! Danes, danes pa je zgodba nekoliko drugačna. Če svojih otrok že starši ne posiljujemo z vsemi temi "Ne-potrebuješ" stvarmi, jih pa vsi okoli nas. Prvega novembra se na britof pelješ mimo božično okrašenih izložb. Odpreš oktobra reklamne letake, sama hrana za otroške oči. Televizije si več sploh ne upamo prižgati. Preveč se bojimo, da nam v glavo na sedežni prileti kak najnovejši model kamiona ali ponvica iz otroške kuhinje.

Naša tamala tamala je na srečo še premajhna, da bi sploh vedela za kaj se gre. Ona bo dobila nov paket plenic. Ta druga tamala, ki pa že šteka stvari in ji grozimo z vsemi temi dobrimi možmi, pa bo dobila svoje darilo. Verjetno še od babice in dedka. Potuhnjeno ne bo hodil samo Miklavž, še kak Božiček se bo potikal po hiši.

Če vprašate mene, ne potrebuje čisto nič več, kot smo potrebovali mi

Ne potrebuje Božičkovih daril, ne potrebuje daril od Dedka Mraza. Ker ji to v končni fazi ne pomeni nič. Otroku lahko v tem času veliko pomeni samo to, kako mu ta zadnji mesec v letu predstaviš. Ali mu ga boš predstavil skozi darila in bo božič ob 12:00 že tak, kot je bil 17. maj ob isti uri. Ali pa mu ga boš predstavil skozi delo in vrednote. Da je Božič in cel praznični mesec nekaj lepega. Čas, ko smo vsi doma, na toplem in čistem. Čas, ko skupaj preživimo praznike. Skupaj en dan prej postavimo jaslice in okrasimo smreko. In zjutraj ne pride Božiček. Ampak pride jutro, ki je namenjeno družini. Družini, ki ne pretirava. In to je zame NAJ stvar tega meseca.

P.S.: Seveda bo Miklavž prinesel darilo. Dobila bo pomaranče, nogavice in eno Milko. Tako kot njena mama. In povem ti, ona bo vesela. Ker v njeni starosti je ena čokolada primerljiva z najnovejšo leseno kuhinjo iz Lidla, ki je bila razprodana, še predno se je zjutraj odprla trgovina.

Vir: Busy Blonde Blog

Polno zasedena blondinka, čistokrvna Belokranjka. S familijo, službo in podočnjaki na hrbtu. Prikrita hedonistka, ki klišejsko ljubi hrano, vino, modo in potovanja. Čisto zares in nezlagano pa obožuje svojo Belo krajino. Vsak petek si preberite njeno s sarkazmom in humorjem začinjeno razmišljanje o življenju povprečne družine v Beli krajini.

Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj