Že dalj časa se zavedamo, da bi morali zamenjati avto, ampak se zadeve še vedno nismo resno lotili. S prodajo našega Volvota odlašamo, ker ga pravzaprav na nek način niti nočemo prodati.

Glavni razlog, zaradi katerega bi morali zamenjati avto je, da je dizel, za našo uporabo pa bi bil boljši bencinar. Morda se vam to zdi čudno, ker si ljudje ponavadi želijo ravno dizla in se bencinarjev izogibajo. Sicer se mi zdi, da se trend počasi spreminja in da je že marsikdo ugotovil, da ga dizel kljub nižji porabi košta več kot pa bi ga bencinar.

Naša situacija je takšna, da z avtom na dnevni ravni delamo zelo malo kilometrov. To za sodobnega dizla nikakor ni dobro in s takšnim načinom uporabe se na avtu prej ali slej pojavijo težave. Pri obavljanju dnevnih opravil se v zimskem času motor našega avta ne segreje na delovno temperaturo, kaj šele da bi se segrela potniška kabina. Hvala bogu pa je vsaj v garaži in ni nikoli v njem premrzlo.

Avtomobil z dizel motorjem naj bi se izplačalo imeti, če letno naredimo več kot 20.000 kilometrov. Mi smo jih včasih delali ravno toliko, zdaj pa se je ta številka precej zmanjšala. Mislim, da bomo v letošnjem letu komaj napraskali 10.000 kilometrov.

Drugi razlog zakaj bi morali prodati avto pa je, da je naši punci na poti v Belo krajino vedno slabo in bruha. Verjetno bo s časom bolje, ampak ugotovili smo, da v višjih avtomobilih ne bruha in to se nam sam po sebi zdi zadosten razlog za menjavo.

Našega avta še nismo dali na trg, ker se zavedamo da se lahko po tem ko bomo to naredili, pojavil resen kupec. Kupec, ki mu bo avto všeč in ne bo preveč zbijal cene. Malo se bojimo te misli, ker nimamo niti približne ideje, kateri avto bi nato kupili. Vemo samo, da bi moral biti višji in bencinar.

Pravzaprav vemo tudi to, da avto ne bi smel biti drag. Iz števila kilometrov, ki jih naredimo letno, je razvidno, da naš avto večino časa stoji na mestu. Zato se nam zdi nesmiselno kupiti drag novejši avto, ki mu cena še vedno močno pada. Poleg tega je za takšen avto priporočljivo imeti kasko zavarovanje. Plačevati kasko zavarovanje za avto, ki večino časa stoji v garaži pa je totalno nesmiselno.

Preračunal sem, da nas naš trenutni avto mesečno košta približno 280 €. Morda se vam to zdi veliko, vendar če boste šli računati koliko vas košta vaš avto, boste zelo presenečeni. Še posebej če ste kupili nov avtomobil direktno iz salona. Pri izračunu morate upoštevati izgubo vrednosti vozila, pnevmatike, servise, gorivo, zavarovanje itd.

Ko človek začne tako računati šele ugotovi kako velik strošek je avto. Takrat se začne spraševati, ali avto res potrebuje in če bi morda šlo tudi brez njega. Bistveno lažje bi bilo brez avtomobila, če bi bil javni promet pri nas boljši. Žal pa smo ljudje velikokrat prisiljeni v nakup vozila, ker druge možnosti preprosto nimamo.

Še posebej težko je biti brez avtomobila, kadar živimo na vasi precej oddaljeni od mest. V mestih je to bistveno lažje in večje kot je mesto, več imamo možnosti, da preživimo brez avtomobila. Vse stvari so blizu, veliko stvari lahko obavimo peš, s skirojem ali s kolesom. V primeru slabega vremena gremo lahko z javnim prevozom in v skrajni sili tudi s taksijem.

V velikih mestih se je začela uveljavljati nova oblika premagovanja razdalj, ki se imenuje “car sharing”. V prevodu bi to pomenilo souporaba avtomobilov. Avto vzameš, ko ga potrebuješ in vrneš, ko si ga odrabil. V Ljubljani se je souporaba vozil pojavila leta 2016 in vse poteka preko pametnih telefonov. Sam tega sistema še nisem preizkusil, me pa vedno bolj zanima.

Souporaba vozil seveda ni zastonj in se plačuje glede na čas uporabe in prevožene kilometre. Zadevo se definitivno splača preizkusiti. Če pa se izkaže, da bi souporaba avtomobila za naše potrebe prišla manj kot 300 € na mesec, pa se takoj odrečemo lastništvu avtomobila in oddamo garažo.

Takšna odločitev ja za ljubitelja avtomobilov kot sem jaz, precej težka. Zame avto ni bil nikoli nujno zlo, ampak so mi avtomobili vedno dajali neko veselje. Ampak trenutno gledamo na vse stvari skozi denarnico in dobro preračunamo kaj se izplača in kaj ne. Morda pa se iskaže, da kakovost naših življenj ne bo nič slabša, če ne bomo lastniki avtomobila. Lahko pa se tudi izkaže da bo kakovost naših življenj celo boljša.

V tem blogu sem želel pisati o našem Volvotu V50, vendar me je zaneslo v drugo smer. Pravzaprav ga ne želimo prodati, vendar ni pa tudi smiselno, da se ga oklepamo. Mislili smo, da ga bomo imeli za vedno in tako smo z njim tudi ravnali. Če ga bomo dejansko prodali, pa se lahko celo zgodi, da bo naš Volvo postal naš zadnji lastniški avto.