Na vsebino

Prvomajski

Razmišljam o čem bi sploh pisal in kaj se je sploh dogajalo minuli teden. Dogajalo se je sicer veliko ampak nič pretresljivega.
Saj ni res ... bilo je marsikaj pretresljivega.

V vasi smo izgubili dolgoletno trgovko, ki je vodila skromno trgovinico z barom sredi vasi. Od kar vem zase je ona trgovka v naši vasi. Ni bilo druge prej. Oziroma jo je dolgo nazaj imel pradedek. Spomnim se neke zgodbe, kako so italijanski vojaki med vojno prihajali v trgovino po cigarete. Dedi je bil star 3 ali 4 leta, ko se je potikal po trgovini v neki rdeči srajčki, kar pa ni bilo po godu Italijanom. Pradedka so potem enkrat odpeljali na Rab. Ne vem če zaradi tega ...

Celotna vas je še vedno pretresena. Trgovina v vasi pa sameva. Še ko je bila živa je marsikdo rekel:" Dobro je, dokler jo imamo ..."
S prvim majem so prišli tudi dnevi polnejši sonca in toplejših temperatur. Potem, ko je konec aprila grozil scenarij lanskega leta. Ko je ravno na praznik, pobelil sneg.
Pri nas doma prvomajski prazniki trajajo tri dni. Prvim dvem dela prostim praznikom sledi še moj osebni. A časa za praznovanje ni bilo preveč, saj smo lepo vreme izkoristili za košnjo trave ipd.

Sploh pa mi ni jasno zakaj se reče dela prost dan, če so pa mnogi morali praznike vseeno preživeti v službah. Koliko trgovin, lokalov, bencinskih črpalk je bilo odprtih na praznike. Mah je*eš tisto višjo praznično postavko, če se je direktor na koncu sploh spomnil ne bo.

Socialistični prazniki so v kapitalizmu definitivno izgubili svoj pomen. Pa tudi, če odmislimo ideološki pogled, bi si vsak delavec za 1. maj zaslužil biti prost. Tu se moramo vsi strinjati.

Še vedno pa mi je blizu tista: "Kdor dela, naj tudi počiva!"

Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj