Odločitve

Seveda te od začetka nekdo vodi po poti učenja v življenju. Najverjetneje so to od začetka starši. Potem v vrtcu vzgojitelji. V osnovni šoli učitelji. V srednji šoli profesorji. Potem? Potem si že polnoleten, potem odločitve sprejemaš sam. Ali greš v službo, ali greš na faks.

Na faksu profesorje (v večini) ni preveč briga zate. Zase se moraš pobrigat sam. Profesor(ica) te ne bo opozoril(a), če nisi naredili določene vaje doma sam . Njega/nje to ne briga. Ne delaš zaradi njega, delaš zaradi sebe. In če "rukneš" izpit, to njega ne briga. In če jih "rukneš" več in nimaš pogojev za napredovanje, to njega ne briga. In če jih "rukneš" še več in nimaš pogojev niti za ponavljat, to njega ne briga. On(a) zaradi tega mirno spi ponoči, za razliko od tebe. Pišem iz lastnih izkušenj.

A vrnimo se nazaj. Polnoleten si. Naredil si maturo in zdaj je pred tabo težka odločitev. Ali delat, ali se vpisat na faks. In če se vpisat, kam se vpisat. Kaj te zanima? Kje se vidiš?

Človek se išče v času svoje adolescence. Kdaj se najde? Eden prej, drugi kasneje. Jaz sem se prepozno. Po končani osnovni šoli v Vinici sem se vpisal v Srednjo elektro šolo na Šolskem centru Novo mesto. Tehtal sem med elektro šolo in tehniško gimnazijo. Doma smo se odločili, da je mogoče boljše, da imam po srednji šoli nek naziv. Torej elektro bo. Po končani srednji elektro šoli mi je bil nekako najbolj logičen vpis naprej na Fakulteto za elektrotehniko. Perspektiva za poklic, bojda. Veliko takratnih študentov sem vprašal kako jim je tam. Rekli so: "Super!" "Če gre njemu, bo šlo tudi meni", sem mislil.
Prvi letnik je šel dokaj gladko skozi. V drugem se je zataknilo.

Nisem naravoslovec. Definitivno sem družboslovec. Zdaj to vem. Preveč sem poslušal druge in premalo sebe. Menim, da se premladi in premalo zreli odločamo za tako težke in pomembne odločitve. Seveda se lahko prepišeš in zamenjaš faks, če dovolj zgodaj ugotoviš kaj želiš.
A sem odločen, da bom vseeno naredil ta faks.
Na koncu bo pomembno kako se boš po končanem šolanju znašel. In pomembno je da rasteš tudi v širino in ne samo v višino z znanjem. Najdi si obštudijsko dejavnost. Škodit ne more.

In ko sedaj opazujem mlajše generacije, se sprašujem, če smo mi bili isti ali vedno prihajajo vse hujši in mogoče glede discipline ni druge rešitve kot vojaško naborništvo?
A o tem v naslednjem blogu.