Ko te dni odpreš FB, te zasujejo s članki in blogi o tem, kako vsaka mama uvaja svoje dete v vrtec in v šolo. To stresno obdobje starševstva mi mame naredimo še bolj peklensko. Huje je nam, kot njim. Otroci nimajo pojma, zakaj se gre. Zjutraj ga oblečeš, počešeš in v copatkih porineš skozi vrata k novi teti. On se tam igra, druži, poje, pleše. Njemu je lepo. Njemu nič ne manjka. Manjka pa zato mamam, ki tisto teto tam vidijo kot hudiča z vilami v rokah in dolgim repom, ki njenega ubogega otroka ne obravnava na način, kot ga mama sama. Ajde mame, skulirat se. Jokale boste, ko boste sina pustile pred oltarjem z novo žensko, ki mu bo pomenila vse na svetu. Jokale boste, ko bo hči spoznala Japonca in se z njim preselila na Novo Zelandijo. Dokler pa po tretji uri popoldan še vedno stečejo k nam vsem v objem, ni razloga za paniko in skrbi.

Uvajalno obdobje smo obdelali. Potem pride obdobje prvih bolezni. Šmrkavi nosi. Ne veš kdo je več doma, ali otroci, ali starši. Ko porabiš že vse kapacitete in bonitete pri babicah, pridejo na vrsto mame. Dva dni še nekako gre, tretji dan si šmrkava že sama. Ko se otrok ravno pozdravi in moraš nazaj v službo, zboliš ti. Ta začarani jesenski krog virusov in bakterij traja vse do prve otoplitve spomladi. In ko smo že ravno pri otoplitvah. Razmišljala sem, da bi od zadnjega sončnega dne v jeseni pa do prvega naslednje leto v spomladi rentala moža in dva otroka. Ne predstavljam si nas zaprtih med štirimi stenami, sedaj ko bo vreme vse slabše. Od spomladi do pozne jeseni smo cele dneve zunaj. V sobi smo, samo ko spimo. Igramo se zunaj, jemo zunaj, toliko, da si še zob zvečer ne umivamo zunaj. Pa saj niso tako slab paket. Mesečni najem je popolnoma stvar dogovora. Z njim ne bo veliko dela, ker ga ni nič doma. Tu pa tam kako kosilo, sveže oprana srajca in on je priskrbljen. Malo več dela je z njima dvema. Starejša že razume, da je čas kosila, spanja, igranja. Mlajši te pojmi še niso popolnoma jasni. Ko je kosilo, bi ona spala. Zvečer se bi igrala. In ko smo zunaj, bi jedla. V zakup je potrebno vzeti tudi praskanja, cviljenje, grizenje in cukanje las. Ampak, otrok ti vsaj nameni svojo pozornost. Tudi če hodiš okoli tak, kot da vsak dan tri ure loviš mlade mačke.

In ko sem že pri mladih mačkah…zadnjič sem jih podila stran od svoje zasajene trte doma, ker so mi hotele pojesti vse grozdje. Od kdaj pa mačke napadajo žametno črnino? A niso samo na toplem mleku in briketih, kot v reklamah? Kolikor nista zelenih jagod pojedli moji dve tamali, toliko mi jih bodo sedaj teh na pol zrelih pojedle mačke. Nikakor da dočakam svojo trgatev. Še dobro, da so vsi začeli pobirati Portugalko. Priznam, da imam raje predelano grozdje. S povretim sladkorjem. Ima manj kalorij in vsebuje antioksidante, ki koristijo našemu počutju in zdravju. Zadnjič sem brala, da je nek kalifornijski zdravnik, specialist za srčno-žilna obolenja, ugotovil, da bi morala vsaka sodobna dieta vključevati tudi rdeče vino, saj ima veliko zdravih sestavin in dobrih, pozitivnih učinkov na telo, predvsem pa na srce in ožilje. Pa ti meni reci, če ne prihaja najlepši čas v letu. Upam, da se srečamo kje na kašni trgatvi. Če ne trgatvi, pa vsaj kje ob kozarcu mlade Portugalke. Očitno je prišel čas, da se spravim na to moderno dieto. Prvo zdravje, potem pa vse drugo!