Za menoj je eno leto sprehajanja z vozičkom, branja spletnih forumov, pohajanja po trgovinah in posedanja na kavicah (t.j. vse, kar počnemo mamice na porodniškem »dopustu«, a ne). Otrok 3 je dopolnil pet zob in jubilejnih deset kil, v naslednjih dneh pa bo praznoval tudi svoj prvi rojstni dan. Ovaj, praznovali bomo mi. On bo pač zahteval, da so stvari v danih okoliščinah kar najbolj v skladu z njegovo voljo in zahtevami. Kar počne vsak dojenček, ki da nekaj nase.

Že zelo dolgo nazaj sem doživela presenečenje v skupini mamic z isto starimi otroki. Že ko so bili mali pleničkarji stari nekje 7 mesecev, je bil pravi čas, da začneš počasi razmišljati o zabavi za prvi rojstni dan. Potrebno se je domisliti temo dekoracij, kaj bo na torti, lokacijo, ponudnika hrane, nemara celo ansambel in fotografa. Ter še eno torto, katere edini namen je, da jo otrok vpričo fotografskega objektiva čimbolj fotogenično razturi na prafaktorje. Kar je močno v nasprotju z mojim cukroteističnim verskim prepričanjem, ampak okej.

Spoštujem ljudi, ki se jim s tem da ukvarjati, ker meni to izrazito ne gre. Glede lastne ohceti sem bila najbolj zadovoljna, da je organizacijo skoraj povsem prevzel g. Mož, jaz pa sem si izbrala obleko in čevlje.

Zdaj, pri svojem tretjem otroku, pa sem se odločila, da se bom končno potrudila in svojemu potomcu pripravila zabavo, kakršne ne bo nikoli pozabil.

Téma zabave je zelo natančno dodelana in je »rojstnodnevna zabava iz 90.«.

Oblečeni bomo, kar se nam bo zdelo, mladoletni udeleženci bodo v oblačilih, ki jih ni škoda, ker jih bodo itak v petnajstih minutah umazali.

Dekoracija bo, da bom malo pometla, če mi ne bo zmanjkalo časa (spoiler alert, najbrž mi ga bo).

Catering bomo zložili skupaj malo gostitelji, malo udeleženci. Opcija za vegetarijance bo pečeni glad na žaru.

Sedežni red bo točno določen, vsi bodo sedeli natančno na vsak svoji riti. Krožniki, kozarci in bištek bodo iz tiste kredence, ki se odpre samo pred družinskimi praznovanji.

Zabavali se bomo tako, da se bomo smejali otrokom in si izpovedali vse pomembne novosti, ki smo jih slišali vsak s svojega konca. Nato bomo obujali spomine.

Torta bo domača in bo dekorirana v stilu, da morda ne bo dekorirana.

Za zabavo bo poskrbel hišni ansambel, ki bo zapel »Vse najboljše«. Sledil bo obvezni obred fotografiranja ob torti, ko ima na vseh slikah vsaj en od udeleženih otrok nadvse užaljen izraz, ker mu je nekdo pred nosom upihnil svečke. Zato bo le-te treba prižgati vsaj sedemkrat, dokler ne bodo na površini torte rožnate lužice voska in nevidne kapljice sline več (brezkoronskih) otrok.

Uradni fotograf bo slavljenčev dedi, ker že trideset let to počne na vseh zabavah. Preverjen.

Odrasli bomo pili alkohol kljub temu, da bomo odgovorni za otroke (ali pa mogoče prav zato). Vsi otroci brez izjeme bodo prišli z zabave neskončno lačni.

Malo pa že komaj čakam, čeprav me vsaka torta piči v srce z opominom, da mi otroci vsi nekam rastejo. Naj jim nekdo reče, naj nehajo. Mene ne poslušajo več vedno