Sreda zvečer, 21:33, je čas, ko bi že moral imeti nekaj napisanega, če bi želel it ob normalni uri spat. Ampak tako kot ponavadi tudi danes nimam napisano nič. Normalna ura za spanje je pri vsakemu drugačna. Meni najbolj paše, če sem v postelji pred enajsto, če mi slučajno rata v posteljo pred deseto, pa že takoj vem, da bo naslednji dan dober.

Od nekdaj se težko odpravim spat. Dokler sem hodil v šolo sem se učil pozno v noč. Ampak ne zato, ker sem bil tako zelo priden učenec, ampak zato ker se čez dan nisem učil nič. Zunaj se je preveč dogajalo in enostavno nisem bil zbran. Ob poznih urah pa itak nič ni šlo v glavo in naslednji dan sem bil kot mumija, ki komaj čaka, da se nekam vleže in zaspi. Vsak večer se je ponavljala ista zgodba in nikakor nisem mogel priti na zeleno vejo. Komaj sem čakal vikende, da se malo naspim, ampak tudi od tega ni bilo nič. Bil sem zelo neprespan mladenič in to tudi še vedno sem.

Enkrat sem že pisal o slabih navadah in moram priznat, da so moje spalne navade izredno slabe. Vsak večer bi moral biti ob desetih v potelji. To pomeni, da bi bil moj dan zelo kratek in bi mi verjetno zmanjkovalo časa, da naredim vse kar moram in želim narediti. Ampak po drugi strani bi me to morda prisililo, da bolje organiziram svoj dan in da ne zapravljam dragocenega časa na brezveznijah. Morda bi na koncu v teh nekaj urah popoldneva naredil več kot takrat, ko bedim do polnoči in še dlje.

Od jutri naprej hodim spat ob desetih, ne glede na to ali je domača naloga narejena ali ne. Če naslednji četrtek ne bo mojega bloga, bo to pomenilo, da sem slabo zorganiziral svoj dan in da mi bloga ni uspelo napisati. Sicer najraje pišem pozno v noč, ko vse utihne, ampak kar sem rekel sem rekel.

Poleg tega da imam slabe spalne navade me dvakrat letno dodatno zmede še menjava ure. V preteklosti nisem čutil nobenih posledic, letos pa je zgodba drugačna. Že cel teden sem zelo utrujen. Morda je to tudi zato, ker sem malo prehlajen in ker nimam nobene kondicije, ampak sigurno je svojo vlogo odigrala tudi menjava ure. Kakorkoli že, v soboto ponoči so mi vzeli eno uro in to uro hočem nazaj. Prejšnji teden sem funkcioniral brez budilke, zdaj pa sem totalno razmontiran. Veselim se trenutka, ko bomo nehali menjavati uro.

Ko sem napisal prvi stavek današnjega bloga sem imel v mislih čisto drugačno tematiko. Nikakor si nisem mislil, da bom na koncu pisal o spanju, ampak očitno mi res primanjkuje spanca.

Naj samo še povem kakšen je status našega stanovanja. Notranja vrata so končno potrjena in prejeli smo ponudbo od belokranjskega ponudnika za kovinska vrata o katerih sem govoril v prejšnjem blogu. Ponudba naj bi bila poslana že takoj po povpraševanju, vendar očitno se je izgubila nekje med vsiljeno pošto. Kar se tiče kovinskih vrat se še vedno odločamo in žal še nisem ugotovil, zakaj je bila ponudba ljubljanskega ponudnika tako zelo visoka.

Prejšnji teden je bil v našem stanovanju narejen zaključni tlak. Odločili smo se za microtopping in če boste imeli kakšno vprašanje na to temo, bom zdaj imel izkušnje iz prve roke. Zaenkrat so izkušnje dobre in ena izmed mnogih pozitivnih lastnosti je, da zaključne letve niso potrebne. Pri microtoppingu so zgolj dekorativnega pomena. Ker zaključne letve pomenijo dodaten strošek smo se odločili, da bomo trenutno brez. Če si jih bomo v prihodnosti zaželeli, pa to ni nobena težava. Konec koncev pa so zaključne letve dodatna površina na kateri se nabira prah.

Stanovnje počasi napreduje in počasi se bliža dan selitve. Morda bolj počasi, kot bi si želeli, ampak nimamo kaj. Me pa zelo zanima kakšen vpliv bo na to imela moja nova nočna ura. Upam, da pozitivnega, saj bi to pomenilo, da se bomo preselili prej in naspani.