Na vsebino

Tradicija

V naši osnovni šoli v Vinici, je že od nekdaj tradicija, da so se učenci zaključnega razreda naučili nekaj folklornih plesov ter oblečeni v nošo prenesli sporočilo Zelenega Jurija okoliškim vasem. Dobre letine, sreče in zdravja ter gospodarju pustili brezovo vejico. Prav tako so šli do predsednika države in tudi njemu prenesli enako.

Hodil sem po hodniku, mimo ravnateljeve pisarne in na stenah opazoval slike starejših generacij, ki so obiskovale predsednika Slovenije in Hrvaške. Na slikah se spomnim Milana Kučana, Janeza Drnovška, Stjepana Mesića ... Mislim, da te slike še vedno visijo tam. Že dolgo nisem hodil po tistem hodniku ...

Komaj sem čakal, da na vrsto pride moj razred, da gremo tudi mi k predsednikoma. A žal se to ni zgodilo. Nekaj let preden je na vrsto prišla moja generacija, so te šolske obiske ukinili in jih je prevzela viniška folklorna skupina. Ali sta se z dragatuško menjali, ne spomnim se. Spomnim se, da sem bil žalosten, ker sem se tega zelo veselil.

Kasneje nisem bil član (poleg preloške) katere druge folklorne skupine. In na obisk k predsednikoma nisem šel. Želja pa je vedno nekje ostala skrita v meni. Samo prijateljici Darji sem jo enkrat povedal, nikomur drugemu.

No, letos pa se je to zgodilo. Bil sem na obisku pri predsedniku Pahorju z Zelenim Jurijem. Sicer ne v noši, pa vendar.

Ampak se ne gre toliko za to, da sem jaz bil letos prvič. Gre se bolj za to, da je to otrokom iz otroških folklornih skupin, ki v zadnjih letih obiskujejo predsednika, posebno doživetje. Pač isto, kot bi bilo meni, če bi bil v zadnjem razredu osnovne šole ali pa še mlajši. In skupaj s slovensko otroško folklorno skupino pride tudi hrvaška otroška folklorna skupina. Toda lani se je na Hrvaškem nekaj spremenilo ...

Predsedniški sedež je prevzela Kolinda Grabar Kitarović, ki je takoj sprejela nekaj kontroverznih odločitev. Med drugim tudi to, da jo je Zeleni Jurij zaman čakal. Sprejel ga je le predstavnik njenega kabineta. Letos pa (po zadnjih informacijah) sploh v Zagreb ne bodo odšli. Saj ne želi sprejeti nikogar. Odnosi so po besedah predsednika Pahorja (v neformalnem pogovoru) slabi. In se še slabšajo.

Zakaj je Kolinda jezna na Zelenega Jurija, ki bi ji rad zaželel vse dobro? Zakaj zaradi slabih diplomatskih odnosov med državama trpi človek ob meji, ki ni nič kriv? Zakaj mora v Kolpo gledati skozi panelno ograjo ali bodečo žico, ki je popoln nesmisel? Zakaj mora čakati v dolgi koloni na mejnem prehodu zato, da bi na drugi strani obiskal sorodnika, prijatelja?

Mogoče je pozabil kaj je to upor.

Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj