Veseli december je štartal s polno paro! V vseh treh občinah so pripravili res bogate aktivnosti in niti slučajno ne moremo reči, da se tokrat v Beli krajini nič ne dogaja! Zato bo moje današnje razmišljanje veliko "toplejše in nežnejše" kot običajno.

Jaz trenutno sodim v skupino "Družina z majhnimi otroki" in tako googlam za našo situacijo primernimi aktivnostmi. Končno se lahko tudi mi pohvalimo, da imamo svojega Jankoviča, ki prvega decembra prižge lučke! In to ne samo enega, tudi v Črnomlju ga imajo! Pozdravljam take ideje! Pa ne zaradi tekmovalnosti, kdo ima lepše okrašeno mesto ali kdo pripravi bolj bogat program, izrecno zaradi razloga po druženju.

Lani smo se s sodelavci v 5 minutah sredi tedna odločili, da gremo v Ljubljano na kuhančka. Sodelavka je organizirala gasilski kombi in po službi nas sedem gas za Ljubljano. Spili smo par kuhančkov, naredili krog po Ljubljani in nazaj domov. Eden najboljših izletov kar jih je bilo! Zakaj? Zato, ker smo si vsi, kljub vsem obveznostim, tako službenim kot družinskim, vzeli tisti en popoldan časa zase, za druženje s sodelavci. In ravno zaradi spontanosti in odločitve v nepričakovanem trenutku, preživeli skupaj zelo lep popoldan.

In tega manjka. Druženja. Največkrat ravno zaradi službenih obveznosti mesec zleti mimo nas. Da ga je konec, se zavemo enkrat ob svečnici, ko pospravljamo jaslice. Si sploh bil na kuhančku? Ti je sploh uspelo izreči vsem vse novoletne želje? Tisti, ki delamo, se decembra rahlo bojimo. Ker vemo, koliko obveznosti prinese s sabo. Obiski, poslovna kosila, večerje, pa prireditve, nakup igrač za otroke in tatarc za božično večerjo. In leta je konec.

Naši v Metliki so se v vrtcu letos spomnili super ideje! Vzgojiteljice so za malčke pripravile laternice in skupaj s straši organizirale pohod do mestnega trga, kjer je župan slavnostno prižgal lučke in tako uradno otvoril decembrsko dogajanje v občini. Tisti petkov popoldan je bila v Metliki taka gužva, kot že dolgo ne! Če bom napisala, da je bilo kot "mini Vinska vigred", me lahko kdo kje lovi, ampak obisk (in vzdušje) je bil najbolj podoben ravno slednji. Mestni trg je pokal po šivih, otroci so se veseli, vriskali, starši pa smo prišli do svojega kuhančka. Si lahko misliš, kuhanček na trgu v Metliki? Ja, nimajo ga samo v Ljubljani!

Vsaj za dve uri smo pozabili, kaj nas čaka jutri v službi, kaj vse moramo postoriti doma in se prepustili tistemu pravemu prazničnemu vzdušju. Mene je, ko sem opazovala vse to dogajanje, potihem odneslo nazaj v moje otroštvo. Takrat so se rojevali najlepši spomini. Taki, ki ostanejo za vedno. In hvala vsem organizatorjem v vseh treh občinah, da s svojim bogatim programom letos ustvarjate spomine naših otrok.

December je tako nabit z bogatim programom in priporočam vam, da si vsaj za kakšno prireditev vzamete čas. Vzemite si tisti dve uri in pojdite pogledat, kaj so pripravili za vas. Ta mesec je kljub vsemu res magičen. Ima tisto nekaj, kar te prepriča, da za trenutek pozabiš na vse negativno in se znova počutiš kot otrok.

Mi se ravno zaradi najmlajše ne bomo mogli udeležiti večine dogodkov. In tako bomo doma na toplem posedali zaradi dojenčka. Ne pa zato, ker se ne bi nič dogajalo.