Veslate proti toku, ali vas nosi voda?

Greste skozi življenje na silo, ali pustite, da vas nosi voda? Sam sem se že nekajkrat znašel v situaciji, ko sem se vprašal kaj je bolj prav, oziroma kaj je bolje. Velikokrat sem tudi testiral obe varianti. Enkrat na silo in drugič z tokom, vendar še vedno ne vem kaj je bolje. Če bi imel dva življenja bi enega živel na način, da ne bi nikoli popustil ter trmasto ril z glavo v zid, drugega pa bi živel popolnoma drugače. Ne bi se brezglavo gnal za stvarmi, ampak bi šel skozi življenje sproščeno in kar se da neobremenjeno. Skušal bi prepoznavati priložnosti, ki mi jih nudi življenje in ne preveč planirati in preračunavati. Že zdaj, ko sem to napisal, mi je drugi način življenja bolj všeč.

Mislim, da sem se prvič srečal s tem vprašanjem v obdobju, ko so v meni punce začele vzbujati zanimanje. Kadar mi je bila punca všeč in sem bil iz njene strani zavrnjen, nisem vedel ali moram vztrajati in jo še naprej prepričevati, da sem pravi zanjo, ali naj na vse skupaj pozabim. Seveda mi je bilo ob zavrnitvi ali prekinitvi hudo, vendar mislim, da nikoli nisem vztrajal, ampak sem enostavno šel naprej. Nekako sem verjel, da ljubezen ne gre na silo, ampak se enostavno mora zgoditi. Kljub temu pa sem bil priča primerom, ko je vztrajnost na začetku igrala ključno vlogo in se je s časom iz nje razvila ljubezen.

Pravzaprav, ko pomislim, v preteklosti nikoli nisem šel na silo. Če ni šlo po eni poti sem se že nekako znašel in našel drugo pot ali pa celo drugačen cilj. Na koncu so se vse stvari vedno dobro iztekle. Morda ne točno tako kot sem si zamislil, vendar dovolj dobro, da sem bil zadovoljen. V eni izmed mojih preteklih objav sem že napisal, da imam več sreče kot pameti in to kar drži.

Velikokrat se tudi vprašam, ali je boljša vrlina, če se neprestano ženemo za težko dosegljivimi stvarmi, ali pa je boljša vrlina, če znamo biti zadovoljni s tem kar imamo. Verjetno je veliko odvisno od tega kakšen tip človeka smo. Smo vedno zadovoljni in ne rabimo velikih stvari, da bi naše življenje imelo smisel, ali pa nikoli nismo zadovoljni in si vedno želimo več.

Zdi se mi, da je v današnjem času zelo težko ostati zadovoljen s tem kar imamo. Na vsakem koraku in ob vsaki priložnosti nas nekdo ali nekaj prepričuje, da je naše življenje brezvezno in da ga moramo napolniti z razno raznimi stvarmi. Prepričujejo nas, da moramo potovati, da se moramo noro zabavati, da moramo dobro izgledati, imeti dober avtomobil, motocikel, hišo, vikend in najpametnejši telefon kar se da. Družba nas uči, da če tega nimamo, da je brezveze, da sploh živimo. To je po mojem mnenju največja neumnost in menim da ima največ tisti, ki zna biti zadovoljen z nič.

Jaz sem načeloma kar zadovoljen tip človeka, vendar tako kot večina, imam tudi jaz svoje šibke točke. Moja največja šibkost so avtomobili in motocikli. Želje so velike in včasi imam občutek, da bojo ostale nepotešene, če bom pustil, da me nosi voda. Občutek imam, da bom moral kakšno stvar narediti tudi na silo, če bom želel, da se moje želje uresničijo.

Druga resnica pa je, da nekateri ljudje ne znajo na silo in drugi se ne znajo prepustiti toku. Nekateri morajo imeti vedno nadzor nad situacijo, medtem ko drugi dovolijo, da se sitacija z njihovo pomočjo razvija v svojo smer. Na kakšen način živite vi? Greste z tokom ali proti njemu in kako se vam je to do zdaj obrestovalo? Jaz moram priznati, da veliko bolje obvladam vožnjo s tokom.