Prejšnji teden sem rekel, da če na loteriji zadanem več kot 8 eurov, da v tem tednu bloga iz moje strani ne bo. Zadel sem bistveno več kot 8 eurov, ampak sem se odločil, da kljub temu tudi v tem tednu napišem blog.

Pravzaprav na loteriji nisem zadel zdaj, ampak približno 34 let nazaj. Oziroma točno na tisti dan, ko sem bil rojen. To, da nekdo dobi priložnost živeti se mi zdi največja in najboljša nagrada, kar sploh lahko obstaja. Izvoli, tukaj imaš življenje, zdaj pa z njim delaj kakor ti paše.

Ampak to ljudje kar hitro pozabimo. Življenje vzamemo za nekaj samoumevnega in namesto, da bi se vsakega novega dneva veselili, si ustvarimo ogromno enih navideznih težav, ki nas spravljajo v slabo voljo. Svoje glave polnimo z nekimi idejami kako bi naše življenje moralo izgledati, katere cilje moramo doseči in si postavljamo mejnike do katerega leta bomo kaj naredili. Do tega leta izobrazba, nato kariera, nato hiša itd. itd.

V vsem tem pa pozabimo najpomembnejšo stvar in ta je, da smo živi. Zaradi vseh ciljev in vseh stvari, ki nas obdajajo v življenju, pozabimo biti hvaležni za osnovne stvari. Pozabimo biti hvaležni za to, da nam je toplo, da smo siti, da smo zdravi in da smo dobili priložnost živeti še vsaj en dan.

Marsikdo bo rekel, da nima biti komu hvaležen za vse te stvari, saj si je vse priskrbel sam. Ampak to ni čisto res. Nekateri ljudje po svetu so lačni, premraženi, živijo v strahu in si za to niso čisto nič sami krivi. Niso si sami želeli in ne začeli vojne, niso si želeli požarov, poplav in ne potresov. Želeli so se zbuditi v nov dan in se zvečer siti vleči v toplo posteljo. Enako kot bomo danes to naredili mi.

Res je, da tu in tam kupim loto listek, vendar ne zato, ker bi si v življenju želel več denarja. Več denarja prinese več problemov, česar pa si nihče ne želi. Jaz si v življenju želim več časa in loto igram zato, ker pravijo da je čas denar.

Včasih sam pri sebi fantaziram, kaj bi naredil, če bi na lotu dejansko zadel visoko vsoto denarja. Definitivno tega denarja ne bi šel vlagati v posel, ampak bi si z njim kupil čim več časa. Časa za družino, časa zase, za bližnje, za življenje.

Upam, da vam kdaj pa kdaj uspe pozabiti vse navidezne probleme, ki vas obkrožajo in ste sposobni biti hvaležni za osnovne stvari in za življenje samo.

Jaz sem se tudi danes počutil kot da sem zadel na loteriji. Pravkar sem prebolel hemeroide in sem zjutraj opravil veliko potrebo brez bolečin. A si lahko sploh kdo zaželi še lepši začetek dneva kot sem ga imel jaz? Resnično dvomim da lahko.