Marko Vardić živi v tujini relativno kratek čas, vsaj glede na Belokranjce, ki jih imamo pripravljene za objave v naslednjih mesecih. Skoraj vse smo v tujini tudi obiskali, Markota med zadnjimi, zato je danes na vrsti, da ga predstavimo.
Najprej naj povemo, da je Marko Vardić nogometaš iz Črnomlja. Za vse tiste, ki ga ne poznate. Svojo nogometno pot je pričel v domači Beli krajini, še v srednji šoli je zaigral za mlajšo selekcijo ljubljanskega Brava in potem za Krško. Po Krškem je odšel v Nemčijo, kjer je igral v 4. ligi, se vrnil v slovensko Ilirijo, za nekaj časa odšel k belgijskem drugoligašu, podpisal pogodbo in že treniral v Bolgariji (vendar do te realizacije na koncu ni prišlo), se vrnil v Ljubljano k Fužinarju in Triglavu in naposled svoj klub našel na Islandiji.
V klub ga je povabil agent, ki je videl njegovo igro. Klubu Grindavik je pokazal posnetke Markotove igre in ti so ga povabili na preizkus. Plačali so mu vse stroške (polet, bivanje, hrano) in ga po preizkusu tudi povabili k podpisu enoletne pogodbe. To je bilo v januarju leta 2023. Marko se je izkazal ne samo na preizkusu ampak tudi v ligi, kjer je bil razglašen za igralca sezone in to mu je prineslo novo ponudbo, tokrat iz kluba Akranes, kjer igra tudi danes. V klubu so štirje tujci, poleg Markota še hrvaški golman ter švedski in norveški igralec, ki je, mimogrede, tudi najboljši prijatelj veliko bolj znanega napadalca Erlinga Haalanda, ki igra v angleški premier ligi za barve Manchester Cityja. Prek video pogovora se je Marko z njim že spoznal, zdaj upa, da Haaland pride še na obisk k svojemu najboljšemu prijatelju na Islandijo.
Trenerji na treningih v klubu navodila dajejo v islandščini, ki pa je, vsaj za nas, zelo težak jezik. Seveda tujim igralcem vse razložijo tudi v angleščini, ki pa je na otoku zelo razširjena in večina prebivalstva ta jezik obvlada zelo dobro. Marko nam je povedal, da je bil največji šok po prispetju na Islandijo vreme in pomanjkanje sonca. Seveda je to predvsem v zimskih mesecih, poleti pa je ravno nasprotno, saj noči skorajda ni, kar pa je, če nimaš pravih zaves, lahko zelo moteče med spanjem.
Ljudje, ki sprva delujejo zelo zadržani in hladni, pa te, ko te spoznajo, hitro sprejmejo za svojega in ta odnos se seveda spremeni. Všeč mu je predvsem to, da ti soigralci v slačilnici povejo v obraz, kaj je narobe oz. kaj bi lahko popravil in te ne ogovarjajo za hrbtom. So direktni in to mu je zelo všeč.
V Grindaviku je Marko začel igrati v drugi ligi in s plačo od igranja se da lepo preživeti. Kljub temu imaš možnost, da delaš po 4 ure na dan in Marko je to ponudbo izkoristil in treniral mlajše generacije v klubu. Zdaj, ko se je preselil med prvoligaše tega ne počne več, je pa ta čas izkoristil za nadgradnjo svojih treningov in igre in to se je poznalo že v predsezoni, saj je bil razglašen za naj igralca med vsemi klubi. Čeprav v Sloveniji nimamo pravega občutka kakšen nogomet se igra na Islandiji nam Marko pove, da je pripravljenost nogometašev na visokem nivoju, obiski tekem so verjetno, glede na število prebivalcev, višji kot v naši domovini, kar se tiče same infrastrukture za igro in treninge pa nas Islandci krepko prehitevajo. Ker se s treningi pričenja v januarju imajo igrišča pokrita s posebnimi baloni, da lahko trenirajo skozi celotno sezono in tudi tekme v začetku le-te so odigrane v balonih, nekateri so celo ogrevani in sprejmejo do 3 tisoč gledalcev.
Dohodki so na otoku veliko višji kot pri nas doma. Če sta dva zaposlena, kot v primeru Markota in njegove partnerice Špele, se da živeti zelo dobro. Najdražji je najem stanovanja (na splošno, Marko ima na voljo klubsko stanovanje in avto), voda, ogrevanje in elektrika so takorekoč brezplačni, saj Islandci v ta namen izkoriščajo naravne vire. Tudi v trgovinah so cene podobne našim, dražje je le meso in pa seveda alkohol.
Ena od stvari, ki je Islandcem vedno nekje v mislih pa so potresi in izbruhi vulkanov. Marko izbruhu vulkana v Grindaviku ni bil priča, saj sta bila takrat s Špelo ravno na dopustu na drugi celini, je pa doživel hud potres in ta izkušnja ni bila prav nič lepa, je še povedal.
O načrtih športnika je vedno težko govoriti, saj je le-ta odvisna od mnogih dejavnikov. Marko se kratkoročno vidi na Islandiji, tu mu je všeč, privadil se je in uživa v igranju nogometa. Dolgoročno vseeno meni, da na Islandiji ne bo ostal, ampak, kot pravijo, nikoli ne reci nikoli.
V galeriji si lahko ogledate nekaj fotografij iz Markotovega arhiva in pa naših fotografij z obiska med prvomajskimi prazniki. Fotografij je samo nekaj, ker še vedno pripravljam potopis v več delih, kjer bi vam rad Islandijo predstavil iz svojega zornega kota.
Naslednji v rubriki Belokranjci po svetu pa bo Leon Dolinar, ki na Japonski živi in dela že več kot 16 let.
