Skupaj zmoremo (2)

Nadaljevanje od prejšnjega tedna....

V času, ki smo ga med trekingom do baznega tabora pod Everestom imeli na razpolago, so se med mano, možem Tomažem in Tanko stkale močne vezi, ki so se po najinem povratku domov, zahvaljujoč facebook klepetalnici in video pogovorom, še poglobile. Tanka in njegova družina so postali najina družina in obratno. Začela sem se celo učiti njihov jezik Rai Khaling, ki je jezik etnične manjšine Rai. Želja po ponovnem snidenju je bila velika, zato sem konec pomladi 2023 prišla do ideje, da Tanko povabim v našo domovino. Tomaž se je z idejo strinjal. Preden pa je Tanka lahko prispel v Slovenijo, je bilo potrebno urediti dokumente in pridobiti vizo. A nam je na koncu uspelo in tako je Tanka ob najini podpori in finančni pomoči srečno priletel v Slovenijo malo pred Božičem 2023.

Bila sva presrečna in počaščena, da smo lahko z njim v krogu moje in Tomaževe družine preživeli nepozabne trenutke. Po njegovem odhodu domov sem čutila, da se bova s Tomažem kmalu vrnila nazaj v Nepal.

Vedela sem, da otroci v odročnih krajih Nepala nimajo osnovni šolskih potrebščin, da mnogi izmed njih nosijo zvezeke in svinčnike v šolo kar v rokah. Razmišljala sem, da bi zagotovo potrebovali barvne svinčnike, flomastre in peresnice. In tako je na tej točki v meni počasi začela goreti močna želja po humanitarni pomoči otrokom iz vasice Wapsa Khani in morda širše.

Se nadaljuje prihodnji teden...

Hvala za vašo pozornost,

Klaudija Kocjan & Tomaž Šimec