Pomembno mesto v življenju Jerneja Kavška imajo tudi »postranske« stvari, od katerih je na prvem mestu narava. Po diplomi na Biotehniški fakulteti (oddelek za agronomijo) in magisteriju na Ekonomski fakulteti, se je v prostem času posvetil primatom rastlinskega sveta – orhidejam ali kukavičevkam. V desetih letih je na področju Bele krajine odkril 36 vrst orhidej in dokumentiral več kot 500 različnih rastišč, s čemer je Belo krajino in njene orhideje postavil na zemljevid botanično najbolj vročih točk Slovenije. O svojih odkritjih je objavil več poljudnih člankov, bil eden od sooavtorjev knjige Narava Bele krajine in objavil članek o orhidejah Bele krajine v reviji Akademije znanosti in umetnosti - Folia biologica et geologica. Je ustanovni član društva poznavalcev in ljubiteljev kukavičevk (divjih orhidej) Slovenije – Nigritella.

Čeprav v zmernem klimatskem pasu orhideje predstavljajo manjši del rastlinskih vrst, so zaradi izredno zapletenih načinov opraševanja, kjer določene vrste oprašujejo samčki točno določenih vrst os, in kompleksnih simbiotskih odnosov z glivami, odlični indikator biotske raznovrstnosti. Že manjši človekov poseg v okolje lahko vpliva na opraševalce in glive, kar na koncu lahko privede do izumrtja orhidej. Ne zavedamo pa se, da orhideje postajajo vse bolj ogrožene tudi zaradi človeške neaktivnosti. Depopulacija marginalnih območij s sabo prinese opuščanje ekstenzivnega kmetovanja, kar privede do zaraščanja travnikov in posledično do izumiranja travniških vrst orhidej, ki so bistveno lepše in bolj številčne od gozdni vrst. Z borbo za ohranjanje zdrave kulturne krajine, vzporedno ohranjamo tudi redke rastlinske in živalske vrste, ki lahko bistveno prispevajo k kvaliteti življenja nas vseh.

Vabljeni torej na predavanje Orhideje Bele krajine, ki bo ob 19. uri v predavalnici Mestne muzejske zbirke Črnomelj.