Slovenija in Bela krajina 25 let pozneje - dr. Dušan Plut

O predavanju:
Ključni razlog za osamosvojitev Slovenije je bila upravičena zahteva velike večine državljank in državljanov, da se na ta način ustvarijo optimalni državni okvirji za bolj zadovoljno, zdravo in srečnejše življenje - v demokratični in pravični državi: ekosocialni kapitalizem s človeškim obrazom in ohranjeno socialno državo, z omejenimi regionalnimi razlikami. Številčni podatki kažejo, da se je zaradi strateško pravilne politične odločitve o postopni tranziciji splošna blaginja večjega števila prebivalstva po letu 1995 začela postopoma povečevati zlasti z razmahom drobnega gospodarstva in podjetništva, a je hkrati prišlo do propada večjega števila podjetij, tehnološkega zaostajanja industrije, divje privatizacije, povečevanja socialnih problemov, dviga brezposelnosti, prekernih zaposlitev in večanje razlik med regijami Slovenije. Obenem je želeni dvig količinske materialne blaginje potekal tudi na račun izčrpavanja okoljskega kapitala Slovenije in njenih pokrajin ter geopolitično nevarno visokega uvoza hrane in energije.

Geografsko robne slovenske pokrajine kot je Bela krajina so se znašle v dvojnem primežu. Na eni strani je država ohranjala preživeli centralistični model gospodarjenja in upravljanja tudi v drugem osamosvojitvenem obdobju (po vstopu v EU), zato so kljub večjemu prilivu evropskih sredstev ključne državne in tuje investicije vse bolj osredotočene na Ljubljano z okolico in še nekaj razvojnih žarišč. Bela krajina tako ni bila deležna prepotrebne prometne modernizacije (predor pod Gorjanci), ki bi je investicijsko in turistično bolj odprla ter olajšala dnevno migracijo v Novo mesto. Hkrati propad večina večjih belokranjskih industrijskih podjetij (vključno z razvojnimi in verjetno tudi drugi, notranji razlogi so povzročili dodatno razvojno zaostajanje Bele krajine, beg izobraženih mladih ljudi. Bela krajina izgublja tudi nekatere izobraževalne in druge ustanove, torej širše regionalno storitvene funkcije in zaostaja na področju prehranske in energetske samooskrbe. Novo mesto pa do svojega gravitacijskega zaledja, zlasti do Bele krajine, ne opravlja vseh nalog širšega, regionalno odgovornega središča višje stopnje. Tako Slovenija kot Bela krajina (kot enotna regionalna skupnost) nemudoma potrebuje razvojno trajnostni preboj, spremembo razvojnega modela in razvojnih ter drugih prioritet, decentralizacijski, samooskrbni in celo vrednotni zasuk. Predavatelj v nasprotju s prevladujočim mnenjem sodi, da tako država kot Bela krajina prvič v zgodovini razpolagata dejansko z vsemi naravnimi, socialnimi in človeškimi potenciali za medgeneracijsko odgovorni dvig blagostanja ljudi - znotraj nosilnosti okolja.

O predavatelju:
Dušan Plut (1950) je redni profesor na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete. Mladost je preživel v Beli krajini (Semič), maturiral na črnomaljski gimnaziji, dokončal dodiplomski študij geografije in zgodovine na ljubljanski Filozofski fakulteti in leta 1985 doktoriral s področja geografije s disertacijo Vode v Beli krajini in njihova uporaba. Znanstveno-raziskovalno se ukvarja s problematiko degradacije in varstva okolja, vodnih virov in geografijo sonaravnega regionalnega razvoja. Kot študent je na začetku 70. let 20. stoletja aktivno sodeloval pri zasedbi FF in zasedbi Aškerčeve ceste, v 80. letih 20. stoletja pa kot eden od organizatorjev ekološko-politično obarvanih velikih demonstracij in delovanja množičnega ekološkega gibanja. Bil je ustanovni predsednik Zelenih Slovenije, član prvega demokratično izvoljenega predsedstva Republike Slovenije (1990-1992) in državni svetnik prvega sklica. Zaradi doslednega zagovarjanja levičarsko-ekoloških izhodišč za delovanje Zelenih Slovenije je bil po prevladi desne politične opcije v stranki izključen iz ZS. Udeležil se je vseh vstaj v Ljubljani in bil na eni izmed njih tudi vabljeni govornik. Bil je iniciativni član za ustanovitev Gibanja za trajnostni razvoj Slovenije (ni član nobene politične stranke) in v letu 2013 in 2014 bil njegov predsednik. Je eden od pobudnikov ustanovitve Združene levice za evropske volitve.