Se še spomnite jedi, ki niso smele manjkati ob poroki ali za božič? Iz česa ste naredili velikonočne butare? Katere pesmi ste peli ob žetvi in košnji? Še znate napovedati dobro letino?

V preteklosti smo ljudje veliko bolj dosledno živeli v sožitju z naravo. Človek se je ravnal po soncu in luni, kar se kaže predvsem v slovenskih šegah in navadah. Vsakodnevno delo na polju in obeleževanje različnih praznikov je narekovalo tudi prehranjevalne navade. Za veliko noč ni smel manjkati velikonočni kruh ali pogača, žetvi je obvezno sledil likof, največ porok pa je bilo v kulinarično bogatem pustnem času.

Če želite z nami deliti fotografije, dokumente, predmete ali spomine v povezavi s šegami in navadami vašega kraja, kot so pustovanje, poroke, rojstvo, krst, jurjevanje, martinovanje, setev, koline, ličkanje koruze, mlatev ipd., vas vabimo k sodelovanju v četrtek, 22. aprila 2021, v času odprtosti knjižnice. Če na omenjeni datum ne utegnete, nas pokličite v Knjižnico Črnomelj na telefonsko številko 07 30 51 364 (Andrej Črnič) ali v Ljudsko knjižnico Metlika na telefonsko številko 07 369 15 22 (Lidija Nemanič Baškovič) dogovorili se bomo za individualni obisk ali se pogovorili po telefonu.

Vaše zgodbe si bomo zapisali, gradivo pa digitalizirali in vam ga vrnili. Zbrano digitalizirano gradivo bomo shranili v svojem arhivu in ga delno uporabili za pripravo novih digitalnih zbirk na spletnem portalu digitalizirane kulturne dediščine slovenskih pokrajin Kamra.

Zbiranje gradiva na temo šeg in navad bo na omenjeni dan v času odprtosti knjižnic potekalo tudi v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto, Knjižnici Brežice, Knjižnici Sevnica, Valvasorjevi knjižnici Krško, Knjižnici Kočevje, Knjižnici Miklova hiša Ribnica in Knjižnici Pavla Golie Trebnje.

Vsaka zgodba šteje pri snovanju življenjske zgodbe našega kraja!