Država pri infrastrukturnih projektih domačim podjetjem ne omogoča enakih pogojev v konkurenčni tekmi s podjetji, ki prihajajo iz tretjih držav. Slednja imajo nizke socialne standarde, ki se nato posledično uveljavljajo tudi v naši državi. To zmanjšuje konkurenčnost naših podjetij, gre za pritisk na njihove zaposlene in plače, s tem pa se niža interes mladih za vstop v gradbene poklice v Sloveniji. Boris Sapač, član uprave Pomgrada je nanizal nekaj nasvetov, kako preprečiti socialni dumping.

Nelojalna konkurenca

Ker prihaja konkurenca iz tretjih držav, v katerih so minimalne plače izjemno nizke, od 200 do 400 evrov, to predstavlja za naša podjetja, v katerih na področju cest in železnic izplačujejo v povprečju 1.680,00 evrov bruto plače, izjemno nelojalno konkurenco. Zato je popolnoma neprimerno, da morajo domači ponudniki plačevati višje plače svojim zaposlenim na istih projektih, na katerih lahko konkurenčna podjetja iz tujine izplačujejo dosti nižje plače. To je socialni damping. V Zbornici gradbeništva in industrije gradbenih materialov predlagamo, da je upoštevanje kolektivne pogodbe obveza za vse ponudnike na javnih naročilih.

Preprečitev izkrivljanja konkurence na trgu

Slovenski gradbinci se ne bojimo konkurence iz tujih držav, če smo postavljeni na isti imenovalec. Nasprotujemo pa, da na trgu nastopajo družbe iz tretjih držav, ki ne upoštevajo okoljskih, delovnih in socialnih standardov. Evropska komisija je pripravila smernice za javna naročila. Namen teh evropskih smernic je, da se prepreči izkrivljanje konkurence na trgu.

Nov, kakovosten kader med gradbeniki

V slovenskem gradbeništvu je nujno potrebno zvišanje plač, saj brez njih ne bomo imeli kakovostnega kadra. Zdi se mi pomembno, da nam, gradbenim podjetjem, država stopi nasproti pri reševanju kadrovske problematike. Ta traja že kar nekaj let. Slovensko gradbeništvo rabi nov, kakovosten kader in od tega ima korist tudi država. Da bi rešili kadrovske probleme in povečali vpise na gradbene fakultete in srednje šole, moramo stopiti skupaj na vlak borbe proti socialnemu dampingu.

Pomen domačih izvajalcev

Po epidemiji koronavirusa prihaja kriza, z njo pa brezposelnost. Zato je pomembno, da so v slovenske gradbene projekte vključeni domači izvajalci. Slovensko gradbeništvo se namreč sooča z nelojalno konkurenco tako na trgu gradbenih storitev kot tudi na trgu delovne sile v gradbeništvu, ki jo generira država s svoji dosedanjimi odločitvami. Država pri infrastrukturnih projektih domačim podjetjem in njihovim zaposlenim ne omogoča enakih pogojev v konkurenčni tekmi s podjetji in njihovimi zaposlenimi, ki prihajajo iz tretjih držav. Domači ponudniki so po kolektivni pogodbi dolžni izplačevati višje plače svojim zaposlenim, medtem ko smejo konkurenčna podjetja iz tujine izplačevati dosti nižje plače.

Socialni damping ni del poštene mednarodne konkurence

Upravičeno se v Zbornici gradbeništva in industrije gradbenih materialov sprašujemo, zakaj gospodarsko znatno uspešnejša Avstrija, s plačami, ki so v gradbeništvu 2,5-krat višje od slovenskih, lahko uspešno ščiti svoj trg dela in svoje zaposlene v gradbeništvu pred nelojalno konkurenco iz tretjih držav. Tako vzdržuje visok socialni standard svojih zaposlenih, kar posledično zagotavlja velik interes mladih za vstop v gradbene poklice. Z ustrezno zakonsko ureditvijo, ki preprečuje socialni damping, pa ne dovoli, da bi trg preplavili gradbeni ponudniki iz tretjih držav s plačami 300 evrov mesečno. V Sloveniji pa, kjer imamo že skoraj prazne gradbene šole, pa tega ne zmoremo in se sprenevedamo, da je socialni damping del poštene mednarodne konkurence.

Nasvete je pripravil Boris Sapač.