Daljši dnevi v letu so tu, počitnice se bližajo in sonce vabi na prosto. V toplih mesecih pa se poveča tudi nevarnost vbodov in pikov žuželk. Piki večine žuželk so si na videz podobni in niso posebej nevarni, le neprijetni. Izzovejo blago alergijsko reakcijo, ker s pikom pod kožo človeka vbrizgajo slino ali strup, to pa povzroči manjšo srbečo oteklino, ki lahko traja nekaj ur ali dni. Nekaj nasvetov, kako oskrbeti pike in vbode je zabeležila mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. iz Lekarniške zbornice Slovenije.

Hlajenje srbečega mesta

Piki različnih žuželk pri večini ljudi povzročijo rdečino in bolečo oteklino, ki na mestu pika ostane nekaj dni. Alergična reakcija na pike žuželk je pri večini ljudi neprijetna, ni pa nevarna. Kadar je reakcija na pik močneje izražena, vzamemo sistemski antihistaminik v obliki tablet, ki je v lekarni na voljo tudi brez recepta in gel ali mazilo, ki ga nanesemo na mesto pika, da lokalno blaži alergično reakcijo. Zelo pomaga, če srbeče mesto, zlasti če je otečeno, tudi hladimo.

Nujno k zdravniku …

… v primeru, da po piku okončine postajajo hladne, pomodrijo ustnice ali celo uhlji in se pojavi dihalna stiska. Alergikom, ki na pike žuželk reagirajo na prej omenjen način svetujemo, da imajo ves čas potovanja pri sebi komplet za samopomoč pri pikih. Zdravniško pomoč je potrebno poiskati tudi, če piči več žuželk hkrati, če se na mestu pika pojavijo mehurji ali obsežnejše vnetje, težave z dihanje, vročina, huda bolečina in oteklina, ki se širi.

Kadar piči čebela

Pri piku čebele čim prej odstranimo želo, da se strup ne sprosti v celoti. Želo odstranimo previdno. Paziti moramo, da ne prebodemo vrečice s strupom, ki je povezana z želom. Mesto vboda speremo z večjo količino vode. Prizadeto mesto moramo hladiti, saj s tem zmanjšamo vnetno reakcijo in upočasnimo prodiranje strupa v krvni obtok. Mesto vboda namažemo z lokalnim antihistaminikom in antiseptično kremo, da ublažimo vnetje in srbenje. Če gre za osebo z znano hudo obliko alergije na pik čebele, je potrebno nemudoma poklicati zdravniško pomoč in takoj uporabiti avtoinjektor ali zdravila v obliki tablet, za kaetra imajo te osebe natančna navodila o odmerjanju Pik ose je podoben piku čebele. Mesto pika postane rdeče in oteklo, občutimo bolečino in pekoč občutek, pozneje pa nastopi srbečica. Mogoča je celo krvavitev na koži. Osa lahko piči tudi večkrat v enem samem napadu, saj želo ne ostane v žrtvi, kot pri čebeli. Na oteklino položimo hladen obkladek, vnetje pa pomirimo z antihistaminsko kremo.

Brez praskanja, ko piči komar

Komarji pikajo, ker potrebujejo beljakovine iz krvi za nastajanje svojih jajčec. Ko komar piči, s cevastim ustnim delom prebode kožo in zaužije kri. Pičena oseba ne izgubi omembe vredne količine krvi, vendar pa komarjeva slina razdraži kožo. To povzroči neprijeten občutek in človeka sili, da se praska.. Zelo pomembno je, da se ne praskamo, čeprav zelo srbi. S praskanjem lahko v svoje telo vnesemo bakterije, zaradi česar lahko pride do okužbe. Če mesto vboda oteče, si pomagamo s hladnimi obkladki in antihistaminiki v obliki tablet oziroma sirupa. Srbenje in alergijsko reakcijo zmanjšamo, če uporabimo lokalne pripravke, ki vsebujejo antihistaminik, aloe vero, izvleček kamilice, eterično olje čajevca in gele s hladilnim učinkom.

Nekateri klopi nosijo povzročitelje resnih bolezni, kot sta Borelioza ali Lymska bolezen

Ko gremo v naravo, preventivno zaščitimo roke, noge in glavo in uporabimo repelent proti klopom. Ko pridemo domov, se stuširamo in preverimo, če imamo kje kakšnega klopa. Če klopa dovolj zgodaj odkrijemo, ga bomo zelo lahko odstranili, še preden se prisesa na kožo. V tem primeru ni nevarnosti za okužbo. Za ljudi, ki v naravi preživljajo dlje časa, je priporočeno cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu. Klopa čim hitreje in pravilno odstranimo sami, saj s tem tudi zmanjšamo možnost okužbe. Pri odstranjevanju uporabimo dobro namensko pinceto, da klopa lahko zagrabimo čisto pri koži. Previdno, a odločno, potegnemo prisesanega klopa iz kože, nato pa kožo umijemo z milom in toplo vodo. Uporaba kakršnihkoli mazil je odsvetovana. V primeru, da rilček ostane v koži, to za prenos okužbe s klopa na človeka sicer ni nevarno, lahko pa rilec in del telesa, ki ostane v koži, povzroči ognojitev. V redkih primerih delčka klopa, ki ostane v koži, z enostavnimi postopki ne uspemo odstraniti. To ni in ne sme biti razlog za kirurški poseg. V takih primerih je najbolje počakati in odstranitev preložiti za nekaj ur oziroma na naslednji dan. Če tudi tako nismo uspešni, poiščimo pomoč.

Nasvete je pripravila mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. iz Lekarniške zbornice Slovenije.