Ko samota postane težava (20)

Pri svojih 41 letih sem se odločila za enomesečno bivanje v tujini prek programa Erasmus. Namen te izkušnje je bil mreženje, obisk poslovnih partnerjev, razvijanje poslovnih veščin ter izpolnitev želje, da nekaj časa preživim sama v tujini.

Tesnoba

Prvi dnevi so bili zelo zahtevni, predvsem prilagajanje na novo okolje, stanovanje in dejstvo, da sem sama. Težko mi je bilo tudi posloviti se od moža. Priznam, da sem v določenih trenutkih čutila globoko žalost, ki se ni skladala s trenutnimi okoliščinami in dejstvom, da sem odrasla oseba, ki zna poskrbeti zase.

Nekaj dni sem se soočala tudi z občasnimi napadi tesnobe, ki sem jih občutila v telesu, in imela sem nočne more. Ker se že dobro poznam in sem preteklost ter otroštvo že podrobno analizirala, sem razumela, da so ti občutki izvirali iz mojih preteklih izkušenj.

Razumevanje bolečine

Kot otrok se nisem mogla varno navezati na svoje starše, zato nikoli nisem razvila občutka varnosti. Zaradi tega sem še dolga leta v različnih odnosih doživljala stiske in tesnobe, še posebej, kadar sem ostala sama.

Dolgo sem delala na sebi in obiskovala terapijo, da sem te stvari razumela in jih uspela preseči. Vsi nosimo bolečine iz otroštva, ki nas spremljajo skozi življenje. Če te bolečine vplivajo na to, da ne moremo normalno delovati v odnosih ali da drugi z nami ne zmorejo, je smiselno, da naredimo nekaj v zvezi s tem. Terapija je odlična pomoč.

Res pa je, da terapija ne izbriše bolečin. V resnici bolečine nikoli zares ne izginejo, vendar se jih naučimo obvladovati, razumeti in se z njimi uspešno soočati.

Soočanje

Tesnoba, ki sem jo občutila zaradi bivanja v tujini, je bila do neke mere povsem normalna. Normalno je, da pogrešamo ljudi, s katerimi preživljamo največ časa in na katere smo navezani. A odraslo je tudi to, da znamo poskrbeti zase kot odgovorne odrasle osebe.

Ko sem začutila tesnobo, sem najprej prepoznala, kaj se dogaja, in si dovolila čas, da jo izrazim. Pogovorila sem se o svojih občutkih, nekajkrat zajokala in razumela, da občutek bolečine ne pomeni konca sveta. Opomnila sem se, da sem odrasla oseba, ki zna poskrbetii zase.

Izvor ločitvene tesnobe

Če se soočamo s ločitveno tesnobo, obstaja velika verjetnost, da smo bili v otroštvu čustveno zanemarjeni in nismo mogli vzpostaviti varnega odnosa s starši. Starši so tisti, ki otroku pomagajo premagati strahove, saj je ločitveni strah normalen del otroštva. Če starši otroka v tej fazi ne podprejo, strah ostane in ga lahko nosimo s seboj v odraslost.

Primer tega bi bil, da se otrok ob ločitvi od staršev počuti tesnobno, starši pa ga pomirijo, rekoč, da ga imajo radi in da se bodo vrnili. Ko to obljubo tudi izpolnijo, otrok razvije občutek varnosti. Če pa starši tega ne zmorejo iz različnih razlogov, strah ostane. Prav tako lahko starši otroka preveč navežejo nase, kar lahko vodi v nezmožnost samostojnega življenja in nenehno iskanje nekoga, na kogar bi se navezali.

Kako se kaže ločitvena tesnoba

Takšna težava lahko privede do zamujenih priložnosti. Morda se izogibamo potovanjem, omejujemo druženje z drugimi ali ostajamo v nezdravih odnosih, samo da ne bi bili sami. Lahko se zatečemo v odvisnosti ali preveč dušimo osebo, na katero smo navezani, kar pogosto vodi do tega, da nas ta oseba zapusti. Paradoksalno je, da se zgodi ravno to, kar želi oseba z ločitveno tesnobo preprečiti.

Rešitev

Prvi korak k rešitvi je prepoznati težavo in se zavedati, da smo odrasle osebe, ki lahko poskrbijo zase. Razumeti moramo, da ne more ena sama oseba zadostiti vsem našim čustvenim potrebam. Za nekatere potrebe poskrbimo sami, za druge naši bližnji, prijatelji, terapevti ali pa aktivnosti, kot so šport, interesne dejavnosti in relaksacijske tehnike.

Pomembno je ločiti separacijski strah od običajnega pogrešanja. Če imamo prijetne odnose in se z nekom ne vidimo dalj časa, je povsem normalno, da pogrešamo njihovo družbo. Težava pa nastane, če brez te družbe ne zmoremo, doživljamo stisko ali iščemo nezdrave načine, da bi se pomirili.

Zato, če se znajdete v stiski, raje poiščite primerno pomoč, kot da bi trpeli in se posluževali nezdravih načinov spoprijemanja.