Dotik, vzgoja in izobraževanje 3

... nadaljevanje od včeraj.

Tako, da dotik ni več zaželen način komuniciranja odraslih z otroki. Iz sporočila tipa: "Sodeluj, jaz pa ti bom ves čas stal ob strani, rešili bomo, ne bo se več dogajalo!" je kot stranski učinek nastalo: "Ne dotikaj se mojega otroka!"

Zadnjih 15 let je dalo jasno sliko, kaj NI prav. Nobenih dvomov ni o tem, kaj ni prav. Če ne veš, kaj ni prav, nimaš česa delati z otroki!

A, kaj JE prav, se sprašujejo mnogi mladi starši, pa tudi starejši. Sprašujejo se ljudje v vrtcu in šoli, ki nudijo več, kot goli učni program. Tisti najboljši, ki jih želijo učiti življenja! Nekdo bo torej moral jasno zapisati, ka JE prav. Zakaj?

Ker pri otrocih nikakor ne more biti dovoljeno in primerno vse, kar ni prepovedano!

Jaz sem bolj stare sorte. Še vedno namreč objemam svoja otroka, čeprav je "tamala" že praznovala petindvajseti rojstni dan. po predavanju in 150 km vožnje se zvečer rad stisnem k sinu v objem. kako pomirja!

V resnici sem zdaj jaz tisti, ki ga crkljajo, "cartajo"! Včasih izza vogala presenetim hčer in jo stisnem k sebi, da se pomiri od navala adrenalina. Drugič ona preseneti mene.

Kaže, da res sodim med staromodne starše. Sivim in še potrebujem dotik.

Kaj pa potrebujejo vaši otroci?

Se nadaljuje jutri ...