Kadar želimo starši načeti pomembne življenjske teme, najstniki to začutijo. Poskušajo nas zaustaviti, ko se želimo pogovarjati o spolnosti, cigaretah, drogi, sprejemanju drugačnosti, dolžnostih.

Ko napovemo pogovor, ga skušajo ustaviti ali preložiti. Mama se želi pogovoriti z dekletom o spolnosti, pač nekja na to temo. Kaj sledi? Kaj reče njena najstnica (kar se tega tiče, najstniki niso dosti drugačni!):

"Vse že vem!"

Kar sploh ne drži, pojma nima, posebej ne na uporabni ravni. Želi vzbuditi občutek, da pogovor ni potreben, saj smo do sedaj opravljali tako dobro vzgojno delo. Najstniki ne vedo dovolj o ljubezni, spolnosti, o cigaretah, drogah, pretirani uporabi računalnika, telefona, čokolade, spanju vse dni, menjavanju fantov in deklet, odgovornem ravnanju in podobno.

Se nadaljuje jutri ...