Ko ste starši otroka s posebnimi potrebami 4

... nadaljevanje od včeraj.

Recimo, da imate otroka, ki ima težave z nogami. Uporablja invalidski voziček. Roki za silo delujeta. Pomlad, sedi na vozičku in naenkrat reče: "Vroče mi je!"
Vaše spontano navodilo v dnevu samostojnosti je: "Prestavi se!" Otrok se z lastnim trudom zapelje v senco. Poskrbel je sam zase. kako pa gre to običajno?

"Vroče mi je!"
"A ti slečem jakno?"
"Ne, v glavo mi je vroče!"
"A ti dam kapo?"
"Ne, prevprče je!"
"A te zapeljem v senco?"
"Lahko!"

Otrok ne prestavi zavornih ročk, to naredite vi! Prestavite ga v senco, tako, da je obrnjen k ljudem ali k naravi, če sta sama. K mački, če je tam nekje.

"Žejna sem!"

Če se vam otrok smili, boste rekli, da greste po pijačo. Skočite v kuhinjo, zmešate Cedevito (vitamini!) in potem postrežete svoje dete.

"Hotela sem limonin sok!"
"A potem tole ni v redu? A ne bi tega vseeno popila?"
"Ja, lahko!"

Oba sta nezadovoljna, res pa je, da žeje ni več.

Ob dnevu samostojnosti se otrok sam prestavi v senco in ko pove, da je žejen, boste vprašali, kaj bosta pripravila.

"Limonado, iz limone, neiz sirupa!"

Pa na pot v kuhinjo in otrok bo sam popustil zavoro, brez vaših navodil. Ker se je vajen premikati, je vajen tudi stalnega ravnanaja z zavorami.

Se nadaljuje naslednji torek ...