Moj Jure skoraj nikoli ne sliši (zgodba)

Mama pride iz službe in v vsaki roki nosi vrečko, polno živil. S težavo odpre vrata in se že v naslednjem trenutku skoraj prekucne čez šolsko torbo, ki leži sredi predsobe. V jezi zakliče sinu: "Jure, pospravi torbo!" Jure se ne pusti motiti in še kar igra igrico za računalnikom. Mama poskusi še enkrat: "Jure, odnesi torbo kamor spada!" Jure odvrne: "Bom!" in še kar nadaljuje z divjim tipkanjem po računalniški tipkovnici.
Je Jure naglušen? Ne. Jure je razvajen otrok in ve, da se ne bo zgodilo prav nič, če ne bo reagiral na mamin glas. Če bi isto željo oz. ukaz izrekel oče, ki se s takšnimi zahtevami oglasi bolj poredko, bi Jure prekinil igro in pospravil torbo. Ker ve, da bo oče vztrajal, da bo prišel v sobo in rekel: "Takoj!" Če bi imel Jure okvaro sluha ali slabo slušno pozornost, bi preslišal del očetovega navodila in ne bi vedel, kaj točno mora storiti. Tako pa ve in sliši. Sliši tudi mamin glas, a nanj mu ni treba reagirati, ker ve, da se bo mama še nekaj časa na glas jezila, potem bo torbo umaknila sama. Slaba volja jo bo že minila, on pa se lahko nemoteno igra dalje. Nazadnje mama sama odnese vrečke v kuhinjo, se vrne v predsobo in umakne torbo. Pri tem se glasno jezi, a ne vztraja pri zahtevi, naj Jure svojo šolsko torbo končno umakne.

Se prepoznate v tej zgodbi? Če je odgovor "Da!", obstaja za vas ena in edina rešitev - DOSLEDNOST. Ko bo vaš otrok naslednjič preslišal vaše navodilo, samo stopite do njega, se ga dotaknite, da usmerite pozornost nase in še enkrat ponovite zahtevo, nato pa vztrajajte, da takoj naredi, kar naročate.

Če bi mama stopila v sobo do Jureta in prekinila njegovo igranje na računalniku, tako, da bi vztrajala, naj umakne torbo, bi Jure vedel, da se ne gre šaliti. Še najbolje je, da torbo pospravi kar takoj, ko pride iz šole, da mu ne bo jutri ali pojutrišnjem treba prekinjati računalniške igre samo zato, da bo dal torbo, kamor spada. Tudi naslednji dan se bo zgodilo, da bo torba prišla mami naproti že v predsobi. A če bo ponovila "akcijo" in bo Jure zopet moral prekiniti neko dejavnost, da bo pospravil torbo, mu bo kmalu postalo jasno, da mama tudi tokrat misli resno. Kmalu torba ne bo več kamen spotike.

Tako se otrok ob vaši doslednosti nauči, da je vaš glas zanj pomemben, da ga ne more kar tako preslišati. V prometni situaciji, ko boste rekli: "Stoj, ne na cesto!", lahko vašemu otroku prav to reši življenje.