Nasilje II

... nadaljevanje od včeraj.

Lahko je dajati pobude, da je nujno nekaj storiti za manj nasilja v šoli, težko se je postaviti na pravo stran.

Pa čeprav že generacije in generacije ista pesem ... Ko ste nezadovoljni, najprej preverite, ali ste opravili svoje dolžnosti in potem s prstom kažite na šolo. Iskanje krivca ne pomaga. Posebej zato, ker bo vaš otrok v osnovni šoli le še kako leto ali nekaj let. Z njim ali njo čez nekaj let zagotovo ne bodo imeli težav. Vaš sin, vaša hči pa bo do konca življenja vaš oz. vaša. Ali boste imeli težave vi?

Starši imate zdaj možnost, da premislite in se odločite, kako boste reagirali ob takšnem ali podobnem vedenju svojega otroka v šoli, na treningu.

Odgovor je verjetno na dlani: otrok je prestopil meje - prvič z nasilnim vedenjem do sošolca (ne glede na vzrok), drugič z manipuliranjem z informacijami. Seveda nasilje rodi nasilje, zato naj vaša reakcija ne bo telesno kaznovanje otroka.

Kvaliteten pogovor, v katerem se bo otrok s pomočjo vaših vprašanj zavedel svojega napačnega ravnanja, je več kot na mestu. Pogovorita se, kako naj se v podobni situaciji obnaša v prihodnje. Po možnosti mu dajte vedeti, da ni problematično ravnanje učiteljice, ampak njegovo obnašanje!