Če sem orisal, kakšnega mladostnika si želimo, zdaj lahko začnem o tem, kako pridemo do njega. Od malega, seveda. Ko otrok začne ločevati med tem, kar hoče in česar noče, se začne sposobnost odločanja. Nekaj mu je všeč, nekaj ne. Če mu je všeč, to svoji okolici sporoča z zadovoljstvom, če pa ga nekaj moti, to sporoča z jokom. Otroka navajamo na to, da odloča o sebi od trenutka, ko zmore ločiti Milko od Gorenjke. Seveda govorim o čokoladi. Mnogi otroci skladno s trenutno prehranjevalno modo ne dobijo ničesar sladkega, dokler ne gredo v vrtec in tam jih, o groza, "pokvarijo". Če ste sami pristaši take ali drugačne izbrane hrane, je treba vedeti, da človek je vsejed. Vse drugo je vzgoja, dokler se človek sam ne odloči. To je tako kot z vero - vaš dojenček se ni odločil, da bo, npr. kristjan, vi ste se odločili zanj. Za to vero ali za katero drugo.