Šport kot rešitev, včasih tudi kot problem II

Nadaljevanje od včeraj ...

Če se je otrok odločil, da bo treniral kateri koli šport, ga pri tem spodbujajte. S tem, ko se bo redno udeleževal treningov, bo izkazal veliko mero odgovornosti.
Ne kaznujte ga za vsako malenkost z odvzemom možnosti športnega udejstvovanja.
Če je otrok v kolektivnem športu, je zavezan, da je skupaj z ekipo, da z njo trenira, se bori, tekmuje. Če bi se vsak dan kdo izmed igralcev neke ekipe odločil, da danes ne bo šel na trening, ker ima prijatelj rojstni dan, ker je po televiziji dober film, ovira vso ekipo. Tudi če manjka zato, kar ste mu vi dali prepoved, to ne bo pripomoglo k večji odgovornosti vašega otroka. Spet ovira vso ekipo.
Prav tako je od vas neodgovorno do otroka, če izpusti sobotno tekmo, ker ste vi načrtovali izlet, praznovanje ali kaj drugega. Kadar sta odsotna dva ali trije igralci, je tekmo treba odpovedati. In vsi tisti, ki so vsako popoldne pridno in vztrajno trenirali, so prikrajšani za tisto, kar je nadgradnja in smetana vseh napornih treningov - za tekmo.
Torej, če se vaš otrok odloči za šport, naj ga vzame resno. Naj pokaže, da je odgovoren in predan. Zaradi treningov bo tudi moral znati dobro organizirati svoj čas. Sama se včasih jezim, ker šport v naši družini sinovoma jemlje proste dni tudi takrat, ko bi radi kakšen vikend kam odšli. Vendar si moram priznati, da s tem, ko se namesto našega izleta udeležita treninga ali tekme, pokažeta pravo mero odgovornosti in pripadnosti ekipi. Torej mame dovolite jim, da vztrajajo, tudi kadar imate drugačne načrte, očetje so tako in tako za.

Se nadaljuje jutri ...