Učim se ves popoldan

Ko otroka in mladostnika vprašate , kako se uči, dobite takle odgovor:
Kako - začnem, pa je!
Najprej grem na računalnik in za ogrevanje odigram eno igrico. Učiteljica je rekla, da možgani delujejo bolje, če so ogreti.
Potem grem v vežo po žvečilni gumi.
Premečem zvezke.
Pregledam urnik.
Preverim, ali imam kak SMS.
Pogledam, ali so mi sošolci poslali kaj na mail.
Odločim se, katerega predmeta se bom lotil nazadnje. Ker ne morem izbrati, katero nalogo naj najprej naredim, se bom odločil na srečo, z metanjem kovanca. Iščem kovanec za 20 centov.

Preverim predale, kovanca ni. "O, magnetki!"
Ker se itak nič ne dogaja, se malo poigram.
Mama kliče, ali sem že kaj naredil in vprašam jo: "Kaj?"
"Če si že kaj naredil?"
Jaz: "Ja, kaj pa misliš!"

Mobitel kratko zapiska - SMS je prispel.
Pogledam - Miha, seveda.
"Bom prišla pogledat!" zavpije mama.
Naročim, naj počaka, da dokončam.
Potem premečem knjige in najdem 20 centov.
Žrebam!
Aha, angleščina bo!
Ker me je mama zasliševala, me je "znervirala" in zdaj moram na WC!

Ponovno se grem nazaj učit in za mano zavpije, da nisem potegnil vode!
Pa grem v WC.
Ko pridem do sobe, zavpije, da si nisem umil rok!
Pa spet v kopalnico!
Ko se usedem za pisalno mizo, sem že tako utrujen in naveličan!
Da se malo pomirim, grem v dnevno pobožat mačko, pa se ne pusti.
Spustim mačko in grem jezen čečkat na platnice zvezka za angleščino.
Mama kliče k mizi. Hvala bogu!
"No, s čim si se ukvarjal - pošteno povej!"
"Z angleščino, skoraj ves čas. Je kar težka, veš!"
"Vem, vem, saj meni tudi ni šla, pa še pišejo drugače kot govorijo!"

Takole poteka "učenje" pri mnogih učencih v osnovni, še v srednji šoli. Po takem popoldnevu verjamem, da nima volje za učenje. Otrok ima občutek, da je zaradi šole zapravil ves dan - poleg tega pa nima naloge in ničesar se ni naučil.

Dolžnost staršev je, da otroku pomagate organizirati delo za šolo in ga nadzirate.